Ob podrobnejši analizi objave smo ugotovili, da neznani avtor piše o čedalje več nevarnostih in stranskih učinkih cepiv, kot so avtoimunske bolezni in avtizem ter rakava obolenja, vendar te trditve ne podpre z nobenimi znanstvenimi dokazi, kar je nesprejemljivo. Navedbe avtorja ne držijo. Svetovna zdravstvena organizacija skrbno sledi varnostnim podatkom in poročilom o dogodkih, pridruženih cepljenju vseh cepiv, vključno s cepivom proti HPV. Na voljo je vedno več podatkov o varnosti teh cepiv, saj vse več držav cepljenje vključuje v svoje cepilne programe. Posebej pregledujejo podatke o prijavljenih nekaterih resnih neželenih dogodkih, ki so se pojavili v časovni povezavi s cepljenjem, kot so povezava med adjuvansi, ki vsebujejo aluminij in neželenimi učinki, kot so anafilaksija, sinkopa, masovna psihogena obolenja, avtoimunska obolenja (vključno s sindromom Guillain-Barré in multiplo sklerozo), venska tromboembolija, kap, neugodni izidi nosečnosti, kompleksni regionalni bolečinski sindrom (CRPS), sindrom posturalne ortostatske tahikardije (POTS), prezgodnja odpoved jajčnikov. Razen tveganja za pojav izredno hude alergične reakcije/anafilaksije (1,7 primera na milijon odmerkov) in sinkope, povezane z anksioznostjo ali stresom, ki ga povzroča injiciranje cepiva, za noben drug zgoraj naveden neželen dogodek niso našli dokazov, ki bi potrdili vzročno povezavo s cepljenjem proti HPV (https://www.who.int/vaccine_safety/committee/topics/hpv/June_2017/en/).
Neznani avtor v prispevku tudi navaja, da so cepiva kriva za slabše zdravje, saj močno oslabijo naravni imunski sistem, kar ne drži. Cepivo spodbudi imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju nalezljive bolezni. Če pride oseba v stik s povzročiteljem bolezni po cepljenju, ga protitelesa prepoznajo in osebo zaščitijo pred boleznijo ali okužbo (http://www.imi.si/pedagoska-dejavnost/sodelavci/alojz-ihan/pedagoska_fajli/Cepljenje%20-%20knjiga.pdf – glej dodatek Cepiva in imunost).
Naslednja napačna trditev v prispevku je, da cepivo proti HPV poveča nevarnost za razvoj HPV pri ženskah, ki so bile virusu že izpostavljene. Raziskave, ki so proučevale učinkovitost cepiva med ženskami, ki so bile pred cepljenjem že izpostavljene HPV, tega niso potrdile. Pokazalo se je ravno nasprotno. Dokazali so, da je cepivo učinkovito tudi v populaciji, ki je vključevala ženske s predhodno okužbo ali boleznijo zaradi HPV pri preprečevanju okužb s HPV in nekaterih njihovih posledic (https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/gardasil-epar-product-information_sl.pdf). Izmerjena učinkovitost je bila nižja kot v populacij žensk, ki še niso bile izpostavljene HPV, zato je pomembno, da se s cepljenjem proti HPV zaščitimo čim prej, pred začetkom spolne aktivnosti.
Avtor v prispevku pravilno ugotavlja, da stopnja rojstev v ZDA upada: tako je število rojstev na 1000 žensk, starih med 25 in 29 let, upadlo s 118 rojstev leta 2007 na 105 leta 2015. Poleg tega trdi, da je eden izmed vzrokov za to tudi cepivo proti HPV, kar ne podkrepi z nobenimi dokazi. Ta trditev ne drži. Cepivo proti HPV je na voljo v ZDA šele od leta 2006. Če pa pogledamo podatke Svetovne banke, ki prikazujejo stopnjo rodnosti za ZDA za daljše časovno obdobje (https://data.worldbank.org/indicator/SP.DYN.TFRT.IN?locations=US) lahko ugotovimo, da stopnja rodnosti upada dlje časa in da se je še posebej znižala v 60. in 70. letih, ko cepiva proti HPV še ni bilo na voljo.
Do sedaj niso našli dokazov, da bi cepljenje proti HPV povzročalo primarno odpoved jajčnikov, kar je tudi ena izmed napačnih trditev na portalu. Primarna odpoved jajčnikov je redka motnja, še posebej pri mladostnicah, kjer v 90 % primerov vzroka ni možno ugotoviti. Vzroki za primarno odpoved jajčnikov so številni (genetski, okužbe, vnetni, avtoimuni), v številnih primerih pa ne najdejo nobenega vzroka. Z raziskavami niso našli povezave med cepljenjem proti HPV in odpovedjo jajčnikov, torej ni dokazov, ki bi nakazovali, da cepivo proti HPV povzroča odpoved jajčnikov (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6719304/).
Neznani avtor v svojem prispevku na portalu Planet lepote trdi, da cepiva proti HPV zmanjšujejo plodnost žensk. To je tudi edina trditev, ki je podkrepljena z referenco – raziskavo (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/m/pubmed/29889622/ ). Če si natančno ogledamo to referenco lahko ugotovimo, da so izsledki raziskave, ki naj bi potrjevala to trditev z več vidikov problematični, njihova interpretacija pa nepravilna ter zavajajoča. Raziskavo je opravila avtorica, ki ni strokovnjakinja s področja medicine, imunologije ali pa epidemiologije. Kot gre razbrati iz članka je zaposlena na oddelku za ekonomijo in finance. Raziskovalka že v povzetku raziskave zavaja bralca, ko navaja, da je analizirala informacije zbrane v Nacionalni raziskavi zdravja in prehrane, ki predstavlja 8 milijonov 25-29 let starih žensk iz ZDA. Pri natančnem branju članka namreč lahko preberemo, da njene ugotovitve temeljijo na analizi podatkov vzorca populacije, ki je vključeval le 700 žensk. Raziskovalka trdi, da obstaja povezava med opravljenim cepljenjem s cepivom proti HPV in številom rojstev pri ženskah med 24-29 letom starosti. Ugotovila je namreč, da naj bi proti HPV cepljene ženske iz te starostne skupine bile manjkrat noseče kot necepljene.
Napačno bi bilo zaključiti, da taka ugotovitev pomeni manjšo plodnost žensk, ki so bile cepljene s cepivom proti HPV, saj raziskava ne vsebuje podatka o tem, koliko tistih, ki niso rodile/so rodile samo enkrat, si želi otroka oziroma več otrok. Raziskovalka iz ugotovitve, da je nosečnosti manj, preskoči na biološko razlago, ki se ji zdi najbolj smiselna – cepivo okvari plodnost, čeprav zato nima nobenega dokaza. V publikaciji napiše, da je bila manjša plodnost po cepljenju proti HPV večkrat ugotovljena v študijah, pa ne navede nobene študije (glej pod Conclusion v članku – prvi odstavek), kar je za strokovnjake nepravilen način navajanja trditve, saj je potrebno vsako tako resno trditev podkrepiti z referenco.
Obstaja tudi možnost, da si ženske, ki so bile cepljene, ne želijo imeti otrok oziroma si jih še ne želijo, ker študirajo, začenjajo karierno pot itd., saj gre za mlade ženske stare 25-29 let, ki se za materinstvo odločajo premišljeno in odgovorno potem, ko opravijo študijske obveznosti. Med rezultati raziskovalka navede, da so cepljene ženske večkrat obiskovale kolidž, kar potrjuje našo zgornjo trditev, da mlade cepljene ženske študirajo in odlagajo materinstvo.
Poveden je podatek, da je raziskovalka vložila zahtevek državi, da ji povrne škodo, ki je nastala s cepljenjem pri njenem otroku in je bil s strani državnih organov zavrnjen, kar prispevku dodatno jemlje kredibilnost.
Cepljenje proti HPV ne zmanjšuje plodnosti žensk, za tako trditev še vedno ni nobenih dokazov. Ob tem je pomembno poudariti, da imajo necepljena dekleta in ženske bistveno zvečano tveganje za okužbo s HPV in da zbolijo s predrakavimi in rakavimi posledicami teh okužb. Mnoge ženske, ki zbolijo s predrakavimi in rakavimi spremembami materničnega vratu zaradi okužbe s HPV, potrebujejo zdravljenje, ki lahko bistveno zmanjša njihovo sposobnost, da imajo otroke, kot so različni kirurški posegi, kemoterapija ali obsevanje. Zdravljenje predrakavih sprememb materničnega vratu pa ima lahko za posledico nagnjenost k prezgodnjemu porodu.
Povezane vsebine
