Udeležite se delavnic, prisluhnite zanimivim predavanjem, okroglim mizam, pogovorite se s strokovnjaki ali obiščite interaktivne koticke in katero od številnih stojnic.
PodrobnoDelo je eno izmed zelo pomembnih področij v naših življenjih, saj posamezniku na eni strani zagotavlja eksistencialno varnost, ga izpopolnjuje, mu zagotavlja socialno mrežo, prinaša samospoštovanje in samozavest, po drugi strani pa je lahko tudi vir nezadovoljstva in negativnih vplivov.
Izgorelost je bila sprva opisana v povezavi s poklici, kjer zaposleni dela z ljudmi, kasneje pa tudi v povezavi z ostalimi poklici in tudi ostalimi (s službo nepovezanimi) področji posameznikovega življenja. Kronične težave in stres na kateremkoli področju človekovega življenja lahko vodijo v izgorelost, ki je v Mednarodni klasifikaciji bolezni opredeljena kot stanje življenjske izčrpanosti, ki jo opisujejo posameznikova izčrpanost, depersonalizacija (tudi umik ali cinizem) in zmanjšana osebna učinkovitost. Izgorelost se razlikuje od delovne izčrpanosti. Slednja je normalna posledica prekomernega dela, ki jo lahko odpravimo s počitkom, medtem ko pri izgorelosti počitek ne zadostuje.
Izgorelost se razvija počasi, tekom let. Sprva so prisotne visoke delovne zahteve, visoka stopnja stresa na delovnem mestu in visoka pričakovanja. Zahteve dela so višje od resursov, delo pa ne izpolnjuje posameznikovih pričakovanj. Sčasoma posameznik postane kronično utrujen, pojavita se psihična in fizična izčrpanost. Lahko se pojavijo tudi motnje spanja in druge zdravstvene težave, kot je glavobol in različne bolečine. Kasneje se pojavijo apatija, depresivnost, dolgočasje, negativen odnos do dela. Posameznik postane ciničen, ravnodušen (depersonalizacija). V zadnji stopnji procesa izgorevanja posameznik občuti obup in nemoč. Do samega sebe čuti odpor, prav tako do drugih ljudi in vseh stvari, lahko se pojavijo občutki krivde, nezadostnosti.
Kažejo se na čustveni, telesni, vedenjski in motivacijski ravni ter na področju mišljenja.
Pri preprečevanju izgorelosti si lahko pomagamo na naslednje načine:
Naloge, ki jih moramo opraviti, razvrstimo po pomembnosti in si vsak dan sproti pripravimo dnevni načrt dela.
1. Postavimo si realne, dosegljive cilje, pri doseganju katerih se ne bomo povsem izčrpali.
2. Privoščimo si redne odmore ter si vzamemo čas za počitek.
3. Naučimo se poiskati pomoč sodelavcev ter delati timsko in se ne izolirati od sodelavcev.
4. Sproti rešujemo morebitne težave v odnosih s sodelavci in nadrejenimi. Če pri tem nismo uspešni, razmislimo o zamenjavi delovnega mesto ali prekinitvi določenih odnosov.
5. Razmislimo o svojih vrednotah in osebnem poslanstvu ter o tem, kam vlagamo svojo energijo in čas.
6. Razmislimo, katere dejavnosti nas obremenjujejo in katere razbremenjujejo. Poskušajmo se pogosteje ukvarjati s tistimi dejavnostmi, ki nas razbremenjujejo.
7. Postavimo si omejitve in se naučimo reči ne, kadar delo presega našo razpoložljivo energijo in naše zmožnosti.
8. Naučimo se pohvaliti sami sebe in se nagraditi za dosežke ter ceniti svoje delo.
9. Sproti preverjajmo stopnjo izgorelosti in posvečajmo pozornost temu, kako se čustveno, telesno in duševno odzivamo na obremenitve.
10. Spremenimo življenjski slog.
VIR: Publikacija Duševno zdravje na delovnem mestu, ki je dostopna na naslednji povezavi.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
