Udeležite se delavnic, prisluhnite zanimivim predavanjem, okroglim mizam, pogovorite se s strokovnjaki ali obiščite interaktivne koticke in katero od številnih stojnic.
PodrobnoŽivila je treba presojati iz več vidikov. Maslo ima veliko nasičenih maščob. Po sodobnih tehnoloških postopkih narejene mazave margarine pa vsebujejo zelo malo za razvoj bolezni srca in ožilja škodljivih transmaščobnih kislin ali praktično nič več, v trdnih margarinah za peko pa so te še lahko prisotne.
Maslo vsebuje visoke vrednosti holesterola, kar ni dobro, dobro pa je, da vsebuje tudi esencialne maščobne kisline, torej take, ki jih telo samo ne more tvoriti in jih lahko dobimo le s hrano. V maslu najdemo tudi neesencialno maščobno kislino – konjugirano linolno kislino (CLA). Ta naj bi po nekaterih ugotovitvah varovala pred nastankom rakavih in srčno-žilnih bolezni in prispevala k uspešnejšemu hujšanju, vendar te ugotovitve niso konsistentne.
Vse več margarinskim namazom dodajajo tudi v maščobi topne vitamine A, D, E, n-3 maščobne kisline ter rastlinske sterole in stanole, ki dokazano varujejo pred povišanim holesterolom. Mnoge takšne margarine zato uvrščamo med funkcionalna živila. Vendar pa tudi te margarine ne morejo povsem nadomestiti učinkov, ki jih ima uravnotežena prehrana, osnovana na priporočenih skupinah živil, na zdravje.
Kje še lahko najdemo transmaščobne kisline?
Transmaščobne kisline vsebuje ocvrta hrana pa tudi živila, ki vsebujejo delno hidrogenirane rastlinske maščobe, ki so pogosto sestavina nekaterih predelanih živil, npr. piškoti, torte, sladko pecivo (npr. rogljički), slano pecivo (npr. krekerjev, čips), namazi. Njihovo vsebnost lahko preverimo med sestavinami, kjer so označene kot delno hidrogenirane maščobe.
Kakšen je torej odgovor na vprašanje iz naslova?
Uživamo lahko eno ali drugo, vendar v zmernih količinah in ne vsak dan. Ti živili sta namreč velik vir energije, povečujeta delež maščob v prehrani, poleg tega vsebujeta tudi nekatere škodljive maščobe. Prehranski strokovnjaki svetujejo, da te vrste maščob in izdelke, ki jih vsebujejo v večjem deležu, v večji meri nadomestite s kvalitetnimi olji, kot so npr. repično, sončnično, oljčno in sojino olje, ki jih odlikuje ugodnejše razmerje nenasičenih maščobnih kislin in odsotnost škodljivih maščob. Priporočene maščobe v priporočenem deležu tako ostajajo nepogrešljiv del uravnotežene prehrane, saj so vir nujno potrebnih (esencialnih) maščobnih kislin in v maščobah topnih vitaminov (A, D, E, K), imajo ugoden vpliv na zdravje, še zlasti na srčno-žilni sistem.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
