Evropsko poročilo SOER 2015 – Hrup

Poročilo daje jasna opozorila o tveganjih in preobremenjenosti okolja, kar vpliva tako na zdravje kot blaginjo ljudi. Podaja celostno oceno okolja v Evropi, ki vključuje podatke na svetovni, regionalni in nacionalni ravni ter primerjave med državami. Podaja tudi napovedi za razvoj okolja v naslednjih letih.

Obremenjenost s hrupom predstavlja veliko okoljsko tveganje za zdravje in počutje ljudi. Največ hrupa  v okolju povzroča cestni promet. Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko vsaj 10.000 primerov prezgodnjih smrti na leto pripišemo izpostavljenosti hrupu, a nepopolni podatki nakazujejo, da je število verjetno večje.

Zato so potrebni nadaljnji ukrepi za zmanjšanje onesnaženja s hrupom v Evropi in bolj dosledno izpolnjevanje zahtev Evropske direktive o hrupu v državah članicah, še posebej s stališča popolnosti, primerljivosti in časovnih rokov poročanja.

Ozadje

Okoljski hrup definiramo kot neželeni ali škodljivi zvok v zunanjem okolju. Hrup je posledica prometa in industrijske dejavnosti na kopnem, zraku in vodnih poteh. Je razširjen onesnaževalec, ki direktno vpliva na zdravje in počutje izpostavljenih ljudi in živali. Zmanjševanje obremenjenosti s hrupom v okolju je velik izziv. Negativni učinki hrupa so znani, a se vedno znova pojavljajo predvsem kot posledica družbene potrebe po povečanju mobilnosti in produktivnosti.

Pri ljudeh, ki so izpostavljeni visokim ravnem hrupa, so opazne reakcije stresa in spremembe spanja ter klinični simptomi, kot so hipertenzija in srčno-žilne bolezni. Vsi ti vplivi prispevajo k prezgodnji umrljivosti. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja, da se škodljivi učinki na zdravje in počutje ljudi lahko pojavijo že pri izpostavljenosti hrupu, ki v nočnem času presega 40 decibelov (dB) (1).

Vedno več je znanstvenih podatkov tudi o negativnih učinkih hrupa na prostoživeče živali (2). Tako v kopenskem kot v vodnem okolju številne živalske vrste medsebojno komunicirajo z akustičnimi sporočili, na primer pri iskanju hrane ali pri iskanju partnerja. Človeški viri hrupa lahko motijo te funkcije in tako negativno vplivajo na bogatost vrst, velikost populacij in porazdelitev le-teh. V nekaterih primerih je hrup lahko vzrok smrti, posebej med morskimi organizmi. V določenih pogojih hrup pod vodo lahko potuje zelo daleč in so njegovi vplivi zaznani daleč stran od vira hrupa.

Direktiva o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa je najpomembnejši pravni instrument Evropske unije, preko katerega spremljamo emisije hrupa na kopnem in pripravljamo ukrepe (3). V direktivi so določene zahteve za države članice EU, da uporabljajo enake kriterije za pripravo strateških kart hrupa (glejte odstavek Kazalci hrupa in Direktiva o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa) ter da pripravijo in izvajajo operativne programe za zmanjšanje izpostavljenosti večjih mestih in naseljih ob glavni prometni infrastrukturi.

Poleg tega je v omenjeni direktivi predlagan izbor in zaščita območij z dobro zvočno akustiko, to so »mirna območja«. Evropska agencija za okolje (EEA) je pred kratkim objavila Smernice za zaščito takih območij (Good practice guide on quiet areas). Prav tako so bile objavljene smernice, ki državam članicam pomagajo pri obravnavanju najnovejših podatkov o vplivih na zdravje pri pripravi njihovih operativnih programov (Good practice guide on noise exposure and potential health effects).

Kazalci hrupa in Direktiva o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa

Direktiva o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa zahteva uporabo dveh glavnih kazalcev.

• Prvi kazalec (L_dvn) podaja raven hrupa izražen v decibelih za obdobje dneva, večera in noči in je namenjen uporabi pri oceni vznemirjenosti. Direktiva določa prag za L_dvn pri 55 dB.
• Drugi kazalec (L_noč) podaja raven hrupa izražen v decibelih za obdobje noči in je namenjen uporabi pri oceni motenj spanja. Direktiva določa prag za L_noč pri 50 dB.

Strokovnjaki na podlagi novih znanstvenih izsledkov predlagajo, da bi bili bolj primerni vrednosti 50 dB L_dvn za oceno vznemirjenosti (4) in 40 dB L_noč za oceno motenj spanja, tako kot je to SZO predlagala v Smernicah za hrup v nočnem času (NNG). Kjer so te vrednosti nedosegljive v kratkoročnem obdobju, SZO predlaga začasno ciljno vrednost 55 dB (WHO 2009) (5). Države članice poročajo o številu prebivalcev, ki so izpostavljeni hrupu nad obema vrednostma za različne vire hrupa (cestni in železniški promet, letališča in industrijo). EEA te podatke uporablja pri izdelavi kazalnika za okoljski hrup v Evropi. Države članice naj bi poročale tudi podatke skladno s smernicami SZO za obremenjenost s hrupom v nočnem času (NNG), vendar je to poročanje prostovoljno.

Ključni trendi

Služba za opazovanje in informacije o okoljskem hrupu v Evropi (NOISE) skrbi za objave podatkov kartiranja hrupa v posameznih državah članicah, ki te podatke poročajo Evropski agenciji za okolje. Podatki so dostopni na evropskem in državnem nivoju in vključujejo 472 večjih urbanih naselij. Države sicer ne poročajo vedno popolnih podatkov – informacije se razlikujejo glede na vrsto obravnavanega vira in leta poročanja (2007 ali 2012). V splošnem so informacije za leto 2012 bistveno bolj nepopolne in je zato onemogočena natančna analiza izpostavljenosti ali trendov.

Slika 1 prikazuje izpostavljenost okoljskemu hrupu v Evropi za leto 2011. Hrup cestnega prometa prispeva največji delež k izpostavljenosti prebivalcev v Evropi. Najmanj 125 milijonov ljudi je izpostavljenih hrupu nad 55 dB L_dvn. Veliko prebivalcev je izpostavljenih tudi hrupu železniškega in letalskega prometa ter hrupu industrije še posebej v mestih in naseljih.
Slika 1: Izpostavljenost okoljskemu hrupu v Evropi v* in izven naselij, 2011

OPOMBA: * Viri hrupa v urbanih naseljih . L_dvn: Kazalnik evropske direktive za raven hrupa za dan, večer in noč, L_noč: Kazalnik evropske direktive za raven hrupa za noč. Izdelano na osnovi podatkov, ki so jih države posredovale do 28. avgusta 2013. Kartiranje in ocena hrupa se med državami lahko razlikuje. Vrzeli v poročanih informacijah so bile dopolnjene na podlagi strokovnih ocen, kjer je bilo to potrebno.

Podobno je cestni promet glavni vir hrupa v nočnem času za več kot 83 milijonov Evropejcev, ki živijo v območju, kjer hrup presega 50 dB L_noč (5).

Povprečna izpostavljenost hrupu (L_dvn nad 55 dB in L_noč nad 50 dB) v izbranih urbanih naseljih ostaja v glavnem konstantna med leti 2006 in 2011, glede na razpoložljive primerljive podatke držav, ki so jih posredovale v obeh določenih terminih.

Slika 2 jasno prikazuje, da je v urbanem okolju izbranih glavnih mest znaten odstotek prebivalstva izpostavljen škodljivim ravnem hrupa cestnega prometa, glede na podatke, ki so jih poročale države članice. V sliki 2 je nakazana tudi izpostavljenost začasnemu cilju SZO 55 dB L_noč.

Slika 2: Populacija izpostavljena hrupu cestnega prometa v nočnem času nad 50 dB v izbranih glavnih mestih, 2011

OPOMBA: * Izdelano na osnovi podatkov, ki so jih posredovale države članice do 28. avgusta 2013. Kartiranje in ocena ravni hrupa se med državami lahko razlikuje, kar pomeni, da informacije podane za mesta niso vedno primerljive. Začasni cilj Svetovne zdravstvene organizacije za hrup v nočnem času je 55 dB L_noč.

Nedavne ocene izpostavljenosti okoljskemu hrupu kažejo, da je ta prispeval k pojavu najmanj 900.000 dodatnih primerov hipertenzije v letu 2011, 43.000 dodatnih primerov obravnavanih v bolnišnicah in 10.000 primerov prezgodnje smrti na leto. Te številke so zelo verjetno podcenjene, morda celo za dvakrat, zaradi nepopolnega poročanja držav članic. Skoraj 90 % vpliva hrupa pripisujejo cestnemu prometu (5). Iz ekonomskega vidika lahko vpliv hrupa cestnega in železniškega prometa ocenimo na 40 milijard EUR na leto (6).

V primerih, ko se skladno z evropsko direktivo in operativnim programom varstva pred hrupom zazna potreba po zmanjšanju izpostavljenosti hrupu, lahko države izvedejo več različnih ukrepov. Primeri učinkovitih ukrepov, ki so bili že izvedeni v državah članicah EU, vključujejo ukrepe na lokalnem nivoju, kot so postavitve protihrupnih ograj ali optimizacija poletov letal na letališču in v njegovi okolici. Vendar je splošno priznano, da so najbolj učinkoviti ukrepi zmanjšanja hrupa pri njegovem viru, na primer upravljanje števila vozil na cesti ali zmanjšanje hrupa vozil z uporabo tihih gum.

Ambiciozni načrti za zmanjševanje hrupa

V kratkoročnem obdobju Evropska komisija načrtuje pregled izvajanja Direktive o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa do leta 2016. Po tem obdobju naj bi bilo večje zmanjšanje izpostavljenosti hrupu zagotovljeno s cilji 7. Okoljskega akcijskega programa (7th EAP) »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta« do leta 2020 (7). S tem naj bi se bolj približali postavljenim ciljem SZO.

Obstaja jasna potreba po izboljšanju izvajanja Direktive o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa v državah članicah EU še posebej glede popolnosti in primerljivosti podatkov ter upoštevanja časovnih rokov poročanja. Pomanjkanje popolnosti podatkov lahko pomeni, da bo v bodoče težko oceniti ali bo cilj 7. Okoljskega akcijskega programa, to je bistveno zmanjšanje onesnaženosti s hrupom, do leta 2020 dosežen. Poleg tega bo težko natančno določiti, v kolikšni meri se je Evropa približala ciljem SZO glede hrupa v nočnem času (raven 40 dB), ker se za poročanje teh podatkov države odločijo prostovoljno.

Da bi dosegli zastavljeno zmanjšanje hrupa, 7. Okoljski akcijski program predlaga prenovo politike za okoljski hrup, skladno z najnovejšimi znanstvenimi izsledki, kot tudi z ukrepi za zmanjšanje hrupa pri viru ter boljšim prostorskim načrtovanjem.

Viri:

1. World Health Organization (2009), Night Noise Guidelines for Europe, WHO Regional Office for Europe, Denmark.
2. Dutilleux, G. (2012), Anthropogenic outdoor sound and wildlife: it’s not just bioacoustics! Proceedings Acoustics, pages 2301-2306, Nantes, France.
3. European Union (2002), Directive 2002/49/EC of the European Parliament and of the Council of 25 June 2002, relating to the assessment and management of environmental noise.
4. EEA (2010), Good practice guide on noise exposure and potential health effects, EEA Technical report No 11/2010, European Environment Agency, Copenhagen.
5. EEA (2014), Noise in Europe 2014, EEA Report No 10/2014, European Environment Agency, Copenhagen.
6. European Commission (2011), Report from the Commission to the European Parliament and the Council on the implementation of the Environmental Noise Directive in accordance with Article 11 of Directive 2002/49/EC.
7. European Union (2014), The 7th Environment Action Programme (EAP).

The European Environment State and Outlook 2015, celotno poročilo v angleškem jeziku je dosegljivo na naslednji povezavi.

Evropsko okolje, Stanje in napovedi 2015, strnjeno poročilo je dosegljivo na naslednji povezavi.