Prirejeno po Immunization Action Coalition: Pneumococcus: Questions and Answers
Kaj povzroča pnevmokokne okužbe oz. bolezni?
Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae (pnevmokok). Obstaja več kot 90 serotipov te bakterije, od katerih lahko večina povzroča bolezni.
Kako se okužba prenaša in kdo ima večje tveganje za nastanek bolezni?
Pnevmokoki so lahko normalno prisotni v sluznicah dihal, predvsem v nosu in žrelu. Med ljudmi se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kihanju in kašljanju. Za nastanek bolezni je poleg prisotnosti bakterije pomembna tudi zmanjšana odpornost. Ogroženi so zlasti majhni otroci, starejši ljudje, ljudje s kroničnimi boleznimi in imunskimi pomanjkljivostmi. Tveganje za nastanek pnevmokoknih bolezni povečujejo tudi predhodne virusne okužbe dihal, ki oslabijo lokalno odpornost.
Koliko časa je oseba s pnevmokokno okužbo kužna?
Natančno obdobje kužnosti ni znano. Kaže, da do prenosa lahko pride, dokler je pnevmokok prisoten v izločkih dihal. Za širjenje pnevmokokov so zdravi nosilci bakterije pomembnejši kot bolniki.
Katere bolezni lahko povzroča pnevmokok?
Pnevmokok lahko povzroči vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, pljučnico, okužbo krvi (bakteriemijo, sepso) in vnetje možganskih ovojnic (meningitis). Nekatere hujše pnevmokokne okužbe (invazivna pljučnica, sepsa, meningitis) se lahko končajo tudi s smrtjo.
Vnetje srednjega ušesa je najpogostejša pnevmokokna okužba pri otrocih. Kaže se z bolečino v ušesu, pordelim in napetim bobničem, lahko izcedkom iz ušesa in povišano telesno temperaturo, pri dojenčkih lahko tudi z razdražljivostjo in drisko.
Pnevmokokna pljučnica se lahko pojavi 1 – 3 dni po okužbi. Bolezen se prične nenadoma in se kaže z mrzlico, povišano telesno temperaturo, kašljem z rumenim gnojnim izmečkom, ostro bolečino v prsih, ki se poslabša pri globokem vdihu, težkim in/ali pospešenim dihanjem, povišanim utripom srca in oslabelostjo. Smrtnost je 5-7 %, pri starejših lahko več kot 50 %.
Sepsa je okužba krvi, ki se pri 4 od 100 otrok konča s smrtjo. Smrtnost je še večja pri starejših osebah.
Za pnevmokokni meningitis je značilen glavobol, utrujenost, bruhanje, razdražljivost, povišana telesna temperatura, trd vrat, nevrološki izpadi, krči in koma. Smrtnost bolnikov s pnevmokoknim meningitisom je okrog 10 %. Pri preživelih so pogoste nevrološke posledice.
Kako pogoste so invazivne pnevmokokne okužbe v Sloveniji?
Pnevmokokne okužbe se najpogosteje pojavljajo pri otrocih, mlajših od 5 let ter pri starejših ljudeh (starih 65 let in več). Največ okužb zabeležimo pri otrocih, starih eno leto, in sicer pri enem na tisoč do dvatisoč otrok letno. V drugih starostnih skupinah so pnevmokokne okužbe redkejše. V Sloveniji je leta 2021 zaradi invazivnih pnevmokoknih okužb umrlo 14 oseb.
V Sloveniji je pogostost invazivnih pnevmokoknih okužb višja kot v številnih evropskih državah, kjer se je po uvedbi rednega cepljenja proti pnevmokoku stopnja okužb zelo znižala.
Kakšno je zdravljenje pnevmokoknih okužb?
Pnevmokokne okužbe se zdravi z antibiotikom. V zadnjem času se pojavlja odpornost pnevmokokov na antibiotike, kar otežuje zdravljenje. Zaradi tega je pri jemanju antibiotikov potrebno natančno upoštevati navodila zdravnika in farmacevta, še posebej pa je pomembno preprečevanje okužb, predvsem s cepljenjem.
Ali lahko zbolimo zaradi pnevmokokne okužbe več kot enkrat?
Da. Prebolela okužba z enim od 90 serotipov pnevmokokov ne predstavlja imunosti za okužbo z drugimi serotipi. Cepljenje se priporoča tudi, če je posameznik enkrat ali večkrat prebolel invazivno pnevmokokno okužbo.
Ali je na voljo cepivo proti pnevmokoknim okužbam?
Da. Na voljo so tri vrste cepiv proti pnevmokoknim okužbam: 13-valentno in 20-valentno konjugirano ter 23-valentno polisaharidno cepivo. Vsa tri cepiva so mrtva in preprečujejo okužbo s serotipi pnevmokokov, ki najpogosteje povzročajo invazivne bolezni.
Kaj je značilno za polisaharidno cepivo?
Prvo polisaharidno cepivo je bilo na voljo v 70. letih prejšnjega stoletja. Polisaharidno cepivo, ki ščiti proti 23 serotipom pnevmokokov, je dostopno od 80. let naprej in je na voljo tudi v Sloveniji. Namenjeno je zaščiti oseb, starih 2 leti in več, s povečanim tveganjem za invazivno pnevmokokno okužbo. To so osebe, ki imajo kronične bolezni, še posebej kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, jeter, metabolne bolezni (sladkorna bolezen…), nekatere živčno-mišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni in stanja, ki slabijo imunski odziv. Cepivo je namenjeno tudi vsem osebam, starim 65 let in več.
Kaj je značilno za konjugirana cepiva?
Prvo konjugirano cepivo je bilo na voljo leta 2000. Konjugirano cepivo proti 13 serotipom pnevmokokov (13-valentno cepivo) je v Sloveniji na voljo od leta 2010, konjugirano cepivo proti 20 serotipom pnevmokokov (20-valentno cepivo) pa od leta 2023. Konjugirani cepivi vzpodbudita boljši odziv imunskega sistema kot polisaharidno cepivo, 13-valentno cepivo pa je namenjeno tudi za zaščito dojenčkov in majhnih otrok, zato ga lahko uporabljamo za rutinsko cepljenje otrok.
13-valentno konjugirano cepivo je namenjeno preprečevanju invazivnih bolezni, pljučnic in akutnih vnetij srednjega ušesa, ki jih povzroča pnevmokok pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih, starih od 6 tednov do 17 let, 13-valentno in 20-valentno konjugirano cepivo pa tudi preprečevanju invazivnih bolezni in pljučnic, ki jih povzroča pnevmokok pri odraslih, starih 18 let in več ter starejših.
Ali pnevmokokna cepiva vsebujejo aluminij?
Konjugirani pnevmokokni cepivi (13-valentno in 20-valentno cepivo) vsebujeta majhno količino aluminijeve soli (aluminijev fosfat), ki je pomembna za boljši imunski odziv na cepivo. Pnevmokokno polisaharidno cepivo (23-valento cepivo) ne vsebuje aluminija.
Aluminij je ena od najbolj razširjenih kovin v našem okolju. Nahaja se v vodi, zraku, hrani, kozmetičnih izdelkih, zdravilih, pa tudi v materinem mleku. Glavni vir aluminija, ki ga vnesemo v telo, je hrana. Aluminij se v cepivih uporablja kot sredstvo za izboljšanje imunskega odziva (adjuvans) že več kot 70 let. Dajanje odmerka cepiva v mišico ne povzroči zaznavnih sprememb koncentracije aluminija v krvi. Skoraj ves aluminij se hitro izloči iz telesa.
Ali pnevmokokna cepiva vsebujejo tiomersal?
Ne.
Kakšna je shema rutinskega cepljenja otrok proti pnevmokoknim okužbam?
Otroke rutinsko cepimo s konjugiranim cepivom.
Cepljenje otrok se začne v starosti 3 mesecev hkrati s šestvalentnim cepivom (proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, Haemophilusu influenzae tipa b, otroški paralizi in hepatitisu B). Drugi odmerek dobijo otroci skupaj z drugim odmerkom šestvalentnega cepiva v starosti 5 mesecev. Tretji odmerek pa dobijo med 11. in 18. mesecem starosti.
Ali lahko počakam s cepljenjem, dokler moj otrok ne dopolni enega leta?
Za invazivnimi pnevmokoknimi boleznimi v Sloveniji vsako leto najpogosteje zbolevajo otroci v drugem letu starosti, sledijo pa jim otroci, stari manj kot eno leto. Zato največ prednosti pri preprečevanju teh okužb s cepljenjem pridobimo, če cepimo otroke pri priporočeni starosti in cepljenja ne odlagamo.
Kakšne so druge sheme cepljenja otrok?
Otroci s kroničnimi boleznimi obtočil, dihal, jeter, ledvic, odsotnostjo vranice, sladkorno boleznijo, polževim vsadkom, nekaterimi boleznimi živčevja in mišic ter stanji, ki slabijo imunski odziv, imajo večje tveganje za težji potek pnevmokokne bolezni. Zanje je poleg cepljenja s konjugiranim cepivom priporočljiv tudi en odmerek polisaharidnega cepiva, ko dopolnijo dve leti, in sicer najmanj 2 meseca po zadnjem odmerku konjugiranega cepiva.
Kakšne so sheme cepljenja otrok, starejših od 5 let in odraslih?
Cepljenje zdravih oseb proti pnevmokoknim okužbam med 5. in 64. letom starosti ni rutinsko priporočeno, je pa možno z enim odmerkom cepiva. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je priporočeno za osebe, stare 65 let in več ter za kronične bolnike, saj imajo večje tveganje za nastanek invazivne pnevmokokne okužbe. Za otroke starejše od 5 let in odrasle veljajo priporočila po shemi na naslednji povezavi.
Kako dajemo cepivo?
Pnevmokokno cepivo dajemo pri otrocih, mlajših od dveh let, z vbodom v mišico na sprednjem delu stegna. Pri starejših od dveh let dajemo cepivo z vbodom v mišico ali podkožje na nadlahti, odvisno od vrste cepiva.
Kdo priporoča cepljenje proti pnevmokoknim okužbam?
Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam priporočajo: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Posvetovalna skupina za cepljenje, Združenje za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva (SZD), Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in mnoga druga strokovna združenja doma in po svetu.
Kako učinkovita so cepiva proti pnevmokoknim okužbam?
Cepiva proti pnevmokoknim okužbam so se v kliničnih raziskavah izkazala kot učinkovita.
Učinkovitost 7-valentnega konjugiranega cepiva (predhodnika 13-valentnega cepiva) so preučevali pri skoraj 38.000 otrocih. Polovica otrok je prejela 7-valentno cepivo, polovica pa kontrolno cepivo, ki ni bilo učinkovito proti pnevmokoku. V 3,5 let spremljanja so pri otrocih, cepljenih s 7-valentnim cepivom, odkrili 3 primere, pri otrocih, cepljenih s kontrolnim cepivom, pa 49 primerov invazivnih pnevmokoknih okužb. Dodatne raziskave so pokazale, da je 7-valentno cepivo varno in učinkovito pri otrocih, starih do 5 let.
Raziskave so pokazale, da je imunski odziv na 13-valentno konjugirano cepivo pri otrocih vsaj tako dober, kot na 7-valentno cepivo. Dodatne raziskave so pokazale, da je 13-valentno cepivo po poživitvenem odmerku povečalo imunski odziv, kar je bilo v podporo prehodu na 13-valentno cepivo pri otrocih, ki so bili sprva cepljeni s 7-valentnim cepivom. 13-valentno cepivo tudi ni vplivalo na imunski odziv pri drugih cepivih, ki jih rutinsko prejemajo otroci.
Raziskave so pokazale tudi, da je imunski odziv na 13-valentno konjugirano cepivo pri odraslih vsaj tako dober, kot na 23-valentno polisaharidno cepivo (za vseh 12 serotipov, ki so cepivoma skupni), proti nekaterim serotipom pnevmokoka pa celo boljši.
Raziskave so pokazale, da je imunski odziv na 20-valentno konjugirano cepivo pri osebah, starih 60 let ali več, prav tako dober v primerjavi s 13-valentnim konjugiranim cepivom. Raziskave so pokazale tudi, da je imunski odziv na 20-valentno konjugirano cepivo pri osebah, starih 60 let ali več, vsaj tako dober oz. celo boljši, kot na 23-valentno polisaharidno cepivo (za 6 od 7 dodatnih serotipov, ki so cepivoma skupni). Imunski odziv na 20-valentno konjugirano cepivo (za vseh 20 serotipov) je bil dober tudi pri osebah, starih 18 do 59 let.
23-valentno pnevmokokno polisaharidno cepivo je 50 %–80 % učinkovito v preprečevanju invazivne pnevmokokne bolezni. Pri starejših osebah (65 let in več) in osebah s pomembnimi spremljajočimi boleznimi je učinkovitost nekoliko manjša, vendar je cepljenje kljub temu priporočljivo, ker imajo te osebe visoko tveganje za razvoj invazivne pnevmokokne okužbe.
Kako varna so cepiva proti pnevmokoknim okužbam?
Cepiva proti pnevmokoknim okužbam so se v kliničnih raziskavah izkazala kot varna. Tveganje zapletov zaradi bolezni je bistveno večje kot tveganje za pojav resnih neželenih učinkov po cepljenju.
Po cepljenju s cepivi proti pnevmokoknim okužbam so najpogosteje poročali o lokalnih reakcijah na mestu vboda (rdečina, bolečina, oteklina), povišani telesni temperaturi, bolečinah v mišicah in sklepih, glavobolu, začasni izgubi apetita, razdražljivosti, nemirnem spancu, utrujenosti in zaspanosti, bruhanju, driski in izpuščaju. Resnejši neželeni učinki so bili redki.
Neželene učinke pri cepljenju s pnevmokoknimi cepivi redno spremljajo javnozdravstvene ustanove (v Sloveniji prijave o tem zbira Register neželenih učinkov po cepljenju na NIJZ), Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke Republike Slovenije, Evropska agencija za zdravila in proizvajalci.
Ali lahko cepivo povzroči pnevmokokno okužbo?
Ne. Vsa pnevmokokna cepiva, ki so na voljo, so mrtva in vsebujejo le očiščene delce mikroba, zato ne morejo povzročiti pnevmokokne okužbe.
Ali lahko nosečnica ali doječa mati prejme cepivo proti pnevmokoknim okužbam? Kako cepivo vpliva na plodnost?
Podatkov o vplivu 13-valentnega konjugiranega cepiva na nosečnost ni na voljo, zato zaenkrat velja priporočilo, da se nosečnic s tem cepivom ne cepi. Podatkov o uporabi 20-valentnega cepiva pri nosečnicah ni; o dajanju tega cepiva med nosečnostjo lahko razmislimo le, če morebitne koristi odtehtajo vsa morebitna tveganja za mater in plod. Ni znano, ali se 13-valentno ali 20-valentno konjugirano cepivo izločata v mleku doječih mater. Raziskave na živalih kažejo, da cepivi nimata škodljivega vpliva na plodnost.
Obstajajo poročila o številnih nosečnicah, ki so prejele polisaharidno pnevmokokno cepivo, ne da bi pri tem prišlo do škodljivih učinkov na plod, vendar za zdaj še ni dovolj podatkov o vplivu tega cepiva na nosečnost. Priporočilo je, da se nosečnic s tem cepivom ne cepi, razen v primeru velikega tveganja za okužbo. Ženske, ki imajo veliko tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe, naj bodo cepljene pred zanositvijo, če je le mogoče. Necepljene nosečnice z velikim tveganjem naj se z zdravnikom posvetujejo o morebitnem cepljenju. Polisaharidno cepivo se lahko uporablja pri doječih materah.
Kdo ne sme prejeti cepiva proti pnevmokoknim okužbam?
Proti pnevmokoknim okužbam ne smejo biti cepljene osebe, ki so imele hudo alergično (anafilaktično) reakcijo po predhodnem odmerku istega cepiva oz. osebe s hudo alergijo na katerokoli sestavino cepiva. Če je oseba zmerno ali resno bolna s povišano telesno temperaturo, se cepljenje do okrevanja začasno odloži. Osebe z blago boleznijo (npr. prehladom) so lahko cepljene.
Kje lahko izvem več o cepivih proti pnevmokoknim okužbam?
Več informacij o teh cepivih dobite v povzetkih glavnih značilnosti zdravil (SmPC), poglavje Navodilo za uporabo:
https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/apexxnar (konjugirano 20-valentno cepivo);
https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/prevenar-13 (konjugirano 13-valentno cepivo);
http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/018382DF9ABAD194C12584380083B668?opendocument (polisaharidno cepivo).