Za dober spanec je pomembno troje: trajanje (dolžina spanja mora biti prilagojena starosti in potrebam), kontinuiteta(spanje morajo biti neprekinjeno in ne razdrobljeno) in globina(le dovolj globok spanec obnavlja) spanja. Dobro spanje je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega življenja, saj prinaša nešteto koristi za naše zdravje: izboljšuje našo odpornost in imunske odzive (kar je pomembno pri preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih, znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce in ožilje), okrepi vrsto možganskih funkcij (vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir), našo telesno pripravljenost in energijsko bilanco, dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje (kar omogoča, da se zbrano in trezno lotimo družbenih in umskih izzivov) ter izboljša presnovo telesa (uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja). Spanje je najučinkovitejši način za vsakdanje uravnavanje telesnega in duševnega zdravja.
Slovenci spimo premalo. Zadnje raziskave, ki jih je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje kažejo, da glede na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih (33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti) in le nekaj več kot petina (22,1 %) otrok in mladostnikov ( 9 ur ali več na noč). S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spijo skladno s priporočili, upada. Preverjali smo tudi stališče o kakovosti spanja v času epidemije med odraslimi. Raziskava je pokazala, da se je pri 60 % anketirancev kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo poslabšala.