Evropsko poročilo o obremenjenosti okolja s hrupom

Obremenjenost s hrupom predstavlja veliko okoljsko tveganje za zdravje in počutje ljudi. Največ hrupa  v okolju povzroča cestni promet. Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko vsaj 10.000 primerov prezgodnjih smrti na leto pripišemo izpostavljenosti hrupu, a nepopolni podatki nakazujejo, da je število verjetno večje.

Zato so potrebni nadaljnji ukrepi za zmanjšanje onesnaženja s hrupom v Evropi in bolj dosledno izpolnjevanje zahtev Evropske direktive o hrupu v državah članicah, še posebej s stališča popolnosti, primerljivosti in časovnih rokov poročanja.

Ozadje

Okoljski hrup definiramo kot neželeni ali škodljivi zvok v zunanjem okolju. Hrup je posledica prometa in industrijske dejavnosti na kopnem, zraku in vodnih poteh. Je razširjen onesnaževalec, ki direktno vpliva na zdravje in počutje izpostavljenih ljudi in živali. Zmanjševanje obremenjenosti s hrupom v okolju je velik izziv. Negativni učinki hrupa so znani, a se vedno znova pojavljajo predvsem kot posledica družbene potrebe po povečanju mobilnosti in produktivnosti.

Pri ljudeh, ki so izpostavljeni visokim ravnem hrupa, so opazne reakcije stresa in spremembe spanja ter klinični simptomi, kot so hipertenzija in srčno-žilne bolezni. Vsi ti vplivi prispevajo k prezgodnji umrljivosti. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja, da se škodljivi učinki na zdravje in počutje ljudi lahko pojavijo že pri izpostavljenosti hrupu, ki v nočnem času presega 40 decibelov (dB) (1).

Vedno več je znanstvenih podatkov tudi o negativnih učinkih hrupa na prostoživeče živali (2). Tako v kopenskem kot v vodnem okolju številne živalske vrste medsebojno komunicirajo z akustičnimi sporočili, na primer pri iskanju hrane ali pri iskanju partnerja. Človeški viri hrupa lahko motijo te funkcije in tako negativno vplivajo na bogatost vrst, velikost populacij in porazdelitev le-teh. V nekaterih primerih je hrup lahko vzrok smrti, posebej med morskimi organizmi. V določenih pogojih hrup pod vodo lahko potuje zelo daleč in so njegovi vplivi zaznani daleč stran od vira hrupa.

Direktiva o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa je najpomembnejši pravni instrument Evropske unije, preko katerega spremljamo emisije hrupa na kopnem in pripravljamo ukrepe (3). V direktivi so določene zahteve za države članice EU, da uporabljajo enake kriterije za pripravo strateških kart hrupa (glejte odstavek Kazalci hrupa in Direktiva o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa) ter da pripravijo in izvajajo operativne programe za zmanjšanje izpostavljenosti večjih mestih in naseljih ob glavni prometni infrastrukturi.

Poleg tega je v omenjeni direktivi predlagan izbor in zaščita območij z dobro zvočno akustiko, to so »mirna območja«. Evropska agencija za okolje (EEA) je pred kratkim objavila Smernice za zaščito takih območij (Good practice guide on quiet areas). Prav tako so bile objavljene smernice, ki državam članicam pomagajo pri obravnavanju najnovejših podatkov o vplivih na zdravje pri pripravi njihovih operativnih programov (Good practice guide on noise exposure and potential health effects).

Kazalci hrupa in Direktiva o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa

Direktiva o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa zahteva uporabo dveh glavnih kazalcev.

• Prvi kazalec (Ldvn) podaja raven hrupa izražen v decibelih za obdobje dneva, večera in noči in je namenjen uporabi pri oceni vznemirjenosti. Direktiva določa prag za Ldvn pri 55 dB.
• Drugi kazalec (Lnoč) podaja raven hrupa izražen v decibelih za obdobje noči in je namenjen uporabi pri oceni motenj spanja. Direktiva določa prag za Lnoč pri 50 dB.

Strokovnjaki na podlagi novih znanstvenih izsledkov predlagajo, da bi bili bolj primerni vrednosti 50 dB Ldvn za oceno vznemirjenosti (4) in 40 dB Lnoč za oceno motenj spanja, tako kot je to SZO predlagala v Smernicah za hrup v nočnem času (NNG). Kjer so te vrednosti nedosegljive v kratkoročnem obdobju, SZO predlaga začasno ciljno vrednost 55 dB (WHO 2009) (5). Države članice poročajo o številu prebivalcev, ki so izpostavljeni hrupu nad obema vrednostma za različne vire hrupa (cestni in železniški promet, letališča in industrijo). EEA te podatke uporablja pri izdelavi kazalnika za okoljski hrup v Evropi. Države članice naj bi poročale tudi podatke skladno s smernicami SZO za obremenjenost s hrupom v nočnem času (NNG), vendar je to poročanje prostovoljno.

Ključni trendi

Služba za opazovanje in informacije o okoljskem hrupu v Evropi (NOISE) skrbi za objave podatkov kartiranja hrupa v posameznih državah članicah, ki te podatke poročajo Evropski agenciji za okolje. Podatki so dostopni na evropskem in državnem nivoju in vključujejo 472 večjih urbanih naselij. Države sicer ne poročajo vedno popolnih podatkov – informacije se razlikujejo glede na vrsto obravnavanega vira in leta poročanja (2007 ali 2012). V splošnem so informacije za leto 2012 bistveno bolj nepopolne in je zato onemogočena natančna analiza izpostavljenosti ali trendov.

Slika 1 prikazuje izpostavljenost okoljskemu hrupu v Evropi za leto 2011. Hrup cestnega prometa prispeva največji delež k izpostavljenosti prebivalcev v Evropi. Najmanj 125 milijonov ljudi je izpostavljenih hrupu nad 55 dB Ldvn. Veliko prebivalcev je izpostavljenih tudi hrupu železniškega in letalskega prometa ter hrupu industrije še posebej v mestih in naseljih.

Slika 1: Izpostavljenost okoljskemu hrupu v Evropi v* in izven naselij, 2011

Podobno je cestni promet glavni vir hrupa v nočnem času za več kot 83 milijonov Evropejcev, ki živijo v območju, kjer hrup presega 50 dB Lnoč (5).

Povprečna izpostavljenost hrupu (Ldvn nad 55 dB in Lnoč nad 50 dB) v izbranih urbanih naseljih ostaja v glavnem konstantna med leti 2006 in 2011, glede na razpoložljive primerljive podatke držav, ki so jih posredovale v obeh določenih terminih.

Slika 2 jasno prikazuje, da je v urbanem okolju izbranih glavnih mest znaten odstotek prebivalstva izpostavljen škodljivim ravnem hrupa cestnega prometa, glede na podatke, ki so jih poročale države članice. V sliki 2 je nakazana tudi izpostavljenost začasnemu cilju SZO 55 dB Lnoč.

Slika 2: Populacija izpostavljena hrupu cestnega prometa v nočnem času nad 50 dB v izbranih glavnih mestih, 2011