Udeležite se delavnic, prisluhnite zanimivim predavanjem, okroglim mizam, pogovorite se s strokovnjaki ali obiščite interaktivne koticke in katero od številnih stojnic.
PodrobnoOkoljski hrup ima na zdravje ljudi lahko več negativnih učinkov. Med temi učinki so: poškodbe sluha, motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju, motnje pri pogovoru, vpliv na delovanje srčno-žilnega sistema, psihofiziološki učinki in vpliv na socialno vedenje.
Hrup na zdravje in počutje ljudi lahko vpliva na zelo različne načine. Učinki so odvisni od ravni hrupa in drugih značilnosti zvoka, od našega počutja in aktivnosti s katerimi se ukvarjamo v času, ko nas hrup zmoti ter od pomembnosti informacije, ki nam jo zvok posreduje. Učinki so odvisni tudi od našega odnosa do vira hrupa. Pri posebej ranljivih skupinah ljudi kot so starejši, otroci, slepi, ljudje s poškodbo sluha, bolj občutljivi ljudje ali osebe z duševnimi motnjami, so vplivi navadno večji. Opisi posameznih škodljivih učinkov na zdravje in počutje so povzeti po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije o hrupu v okolju.
Poškodb sluha ne pričakujemo pri stalni izpostavljenosti hrupu, katerega raven ne presega povprečne ekvivalentne vrednosti 70 dBA. Prav tako poškodb ne pričakujemo pri višji ravni hrupa in krajši izpostavljenosti na primer 75 dBA do 8 ur dnevno. Izpostavljenost 85 dBA pa že lahko predstavlja možnost okvare sluha, če smo tako obremenjeni 8 ur vsak dan.
Hrup iz okolice nas moti pri razumevanju govora, v stanovanju zmanjša možnost zaznavanja pomembnih signalov kot so zvonec na vratih, zvonjenje telefona, razni alarmi ali motnje pri poslušanju glasbe, branju, učenju ipd. Nezmožnost razumevanja govora lahko povzroči vrsto osebnih težav in vedenjskih sprememb. Posebno občutljivi so otroci v obdobju, ko se učijo govoriti in brati.
Nemoteno spanje je predpogoj za dobro fiziološko in mentalno zdravje. Poleg neposrednih učinkov kot so nemirno spanje, spremembe krvnega tlaka in hitrosti bitja srca so pomembni tudi sekundarni učinki, kot so utrujenost, depresivno počutje in zmanjšana učinkovitost pri delu. Za dober spanec oziroma počitek hrupa v prostoru v nočnem času ne sme presegati 30 dBA pri stalnem hrupu ozadja, za posamezne hrupne dogodke pa ne sme biti presežena LAmax 45 dBA. Bolj kot raven hrupa je za odziv organizma pomembna razlika med hrupnim dogodkom in hrupom okolice sicer (ozadje hrupa). Pri oceni hrupa v nočnem času je zato pomembno upoštevati naravo hrupnih dogodkov in njihovo število. Posebno pozornost je potrebno posvetiti hrupu v mirnem okolju, virom hrupa, ki povzročajo tudi vibracije ali nizkofrekvenčni hrup.
Pri dolgotrajni izpostavljenosti visokim ravnem hrupa(bivanje v bližini letališč, industrijskih objektov, prometnih cest) lahko pri bolj občutljivih posameznikih v populaciji pričakujemo trajne posledice, kot so povišan krvni tlak in ishemične bolezni srca in ožilja. Učinki na srce in ožilje so bili dokazani po dolgotrajni izpostavljenosti zračnemu in cestnemu prometu med 65 in 70 dBA (LAeq,24h). Hrup povzroča tudi refleksne reakcije organizma, še posebej, če se pojavi nepričakovano in gre za neznano vrsto hrupa.
Direktni vplivi hrupa na mentalno zdravje niso dokazani, domneva pa se, da lahko hrup pospeši in poslabša obstoječe mentalne motnje.
Posebej pri delavcih in otrocih lahko hrup vpliva na učinkovitost pri reševanju zahtevnih miselnih nalog. Največji je vpliv pri nalogah kot so branje, koncentracija, reševanje zahtevnih problemov in pomnjenje. Predvsem impulzivni hrupni dogodki lahko povzročijo moteče učinke, ki so posledica preplaha (startle odgovor).
Vznemirjenost zaradi hrupa ni samo posledica ravni hrupa, temveč tudi posledica socialnih, ekonomskih in psiholoških faktorjev. Zato anketne raziskave pogosto ne pokažejo jasne povezanosti vznemirjenosti z ravnjo okoljskega hrupa. Hrup nad 80 dBA lahko zmanjša stopnjo pomoči drugemu in poveča agresivnost. Pri šolarjih lahko visoka raven hrupa povzroči občutek nemoči. Intenzivnejši odgovori so bili opaženi v primeru, ko hrup spremljajo vibracije ali nizke frekvence zvoka oziroma, ko je hrup impulziven (pok, strel). V večini primerov sta LAeq,24h (ekvivalentni dnevna raven hrupa) in Ldn (povprečna letna raven hrupa za dan in noč) sicer zadovoljiva kazalca izpostavljenosti hrupu, ko ugotavljamo njegov vpliv na vznemirjenost. Kljub temu obstaja skrb, da bi za dobro oceno vpliva morali opraviti oceno izpostavljenosti pri posamezniku, posebej v bolj zapletenih primerih.
Predvsem v gosto naseljenih območjih so prebivalci istočasno izpostavljeni različnim virom hrupa. Pri oceni vpliva na zdravje in počutje prebivalcev je potrebno upoštevati vse vire hrupa in možnosti pojava različnih učinkov v celodnevnem obdobju. Za zagotavljanje trajnostnega razvoja je v tem primeru potrebno upoštevatiprevidnostno načelo.
Med občutljive skupine ljudi sodijo starejši ljudje, osebe s posebnimi boleznimi ali težavami (na primer povišan krvni tlak), bolniki v zdraviliščih ali rehabilitacijskih centrih, osebe, ki se ukvarjajo s posebno zahtevnimi nalogami, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, nosečnice, dojenčki in majhni otroci.
Povezave:
Tabela: Priporočene mejne vrednosti za obremenjenost s hrupom v različnem okolju in ob različnem času. Kritični učinek za zdravje je tisti učinek, ki se pri določeni obremenjenosti pojavi najprej (SZO, 1999).
| Specifično okolje
| Kritični učinki na zdravje
| LAeq [dBA] | Čas [ure] | LAFmax [dB] |
| Zunanje bivalno okolje | Večja vznemirjenost (podnevi, zvečer) | 55 | 16 | – |
| Zunanje bivalno okolje | Manjša vznemirjenost (podnevi, zvečer) | 50 | 16 | – |
| Stanovanje (notranji prostor) | Moten pogovor in manjša vznemirjenost (podnevi, zvečer) | 35 | 16 | |
| Spalnica (notranji prostor) | Motnje spanja (ponoči) | 30 | 8 | 45 |
| Spalnica (zunanjost) | Motnje spanja (odprto okno) (vrednosti zunaj) | 45 | 8 | 60 |
| Šole, učilnice, vrtci (notranji prostor) | Moten pogovor, motnje povzemanja informacij in sporazumevanja | 35 | med poukom | – |
| Spalnice v vrtcih (notranji prostor) | Motnje spanja | 30 | čas spanja | 45 |
| Šolska igrišča, igrišča vrtcev (na prostem) | Vznemirjenost (zunanji vir) | 55 | med igro | – |
| Bolnišnica, bolniška soba (notranji prostor) | Motnje spanja (ponoči) | 30 | 8 | 40 |
| Bolnišnica, bolniška soba (notranji prostor) | Motnje spanja (podnevi, zvečer) | 30 | 16 | – |
| Bolnišnica, intenzivna nega (notranji prostor) | Motnje pri počitku in okrevanju | #1 | ||
| Industrijske cone, nakupovalni centri, prometna območja (notranji in zunanji prostor) | Poškodbe sluha | 70 | 24 | 110 |
| Javne prireditve, festivali, zabave | Poškodbe sluha (obiskovalec: <5 krat/leto) | 100 | 4 | 110 |
| Sistem za obveščanje javnosti (notranji in zunanji prostor) | Poškodbe sluha | 85 | 1 | 110 |
| Poslušanje glasbe/zvokov (naglavne/ušesne slušalke) | Poškodbe sluha (vrednost v prostem zvočnem polju) | 85 #4 | 1 | 110 |
| Impulzni zvok igrač, pirotehnični izdelki | Poškodbe sluha (odrasli) | – | – | 140 #2 |
| Impulzni zvok igrač, pirotehnični izdelki | Poškodbe sluha (otroci) | – | – | 120 #2 |
| Parki, zavarovana območja | Motnje miru v naravnem okolju | #3 |
#1 Meja naj bo čim nižja, kolikor je možno
#2 Konične vrednosti zvočnega tlaka (ne LAF,max) merjena 100 mm od ušesa
#3 Obstoječa, mirna zaščitena področja na prostem, kjer naj bo razmerje med hrupom in zvokom ozadja čim manjše
#4 Slušalke, prilagojeno vrednostim prostega zvočnega polja
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
