Šumenje v ušesih – tinitus

Hrup

Šumenje v ušesih ali tinitus je zvok, ki ga slišimo brez zunanje zvočne stimulacije. Pogosto se pojavi pri prekomerni obremenjenosti s hrupom in opozarja na možnost trajnih poškodb sluha.

Zadnje posodobljeno: 05.09.2014

Objavljeno: 05.09.2014

Šumenje v ušesih ali tinitus je zvok, ki ga slišimo brez zunanje zvočne stimulacije. Osebe s tinitusom ta zvok pogosto opišejo kot zvonjenje, šumenje, brenčanje, bučanje, sikanje, ščebetanje, pojavljanje pulzirajočih glasov in podobno. Ko zvok, ki ga oseba sliši, zazna tudi zdravnik, govorimo o objektivnem tinitusu, sicer tinitus označimo kot subjektiven. Šumenje v ušesih se lahko pojavi pri osebah z okvaro sluha, lahko pa so vzroki tudi druga bolezenska stanja. Pomembno je, da pri stalnem šumenju v ušesih obiščemo zdravnika, da preveri možne vzroke.

Pri pregledu podatkov, zbranih v bazi primarne ravni zunajbolnišnične zdravstvene statistike (ZUBSTAT), smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotovili, da je število vseh obravnav tinitusa v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do 2011 narastlo od 2808 do 3931. Večkrat so bile obravnavane ženske, vendar predvsem na račun razlike, ki se pojavi v starostni skupini nad 60 let. Med mladostniki, v starostni skupini 10 do 19 nismo opazili trenda naraščanja obravnav tinitusa in tudi med spoloma ni bilo bistvenih razlik (na primer 29 moških in 26 žensk v letu 2011). V ostalih starostnih skupinah število obravnav tinitusa kaže rahel trend naraščanja. Za starostno skupino od 20 do 29 let na primer velja, da je število obravnav od leta 2000 do 2011 narastlo od 89 na 127 pri moških in od 92 na128 pri ženskah. Statistični podatki obiskov v specialističnih ambulantah (ZUBSTAT) za isto obdobje kažejo, da je skupno število obravnav med 1740 in 2504. Opazen je rahel trend naraščanja obiskov v obdobju od leta 2000 do 2011. Število obravnav je bolj izrazito porastlo predvsem pri starostni skupini nad 50 let.

Skupno število obravnav tinitusa na primarni (A) in sekundarni (B) ravni po starostnih skupinah in spolu v obdobju 2000 do 2011.

Slika: Skupno število obravnav tinitusa na primarni (A) in sekundarni (B) ravni po starostnih skupinah in spolu v obdobju 2000 do 2011.

Vzrok za pojav tinitusa je navadno pretirana vzdraženost čutnic notranjega ušesa ali drugih strukture vzdolž slušne poti. Motnje lahko zmanjšamo z zvočno terapijo, s poslušanjem pomirjujoče glasbe ali zvokov iz narave, kot sta veter in žuborenje vode. Te melodije omogočijo prekrivanje neprijetnega zvoka. V nekaterih primerih je priporočena tudi terapija, ki omogoči boljše razumevanje problema in učinkovitejše spopadanje s spremljajočimi težavami.

Tinitus je najbolj moteč v tihem okolju. Probleme predstavlja pri učenju, koncentraciji in pred spanjem. Pomembno je, da se osebe s tinitusom ne izpostavljajo prevelikemu hrupu, saj ta težave poveča. Predvsem mladim svetujemo, da so pri pojavu občasnega in kratkotrajnega šumenja v ušesih pozorni in se zaščitijo, če opazijo, da pri ponovni izpostavljenosti tinitus traja vedno dlje. Na večjih prireditvah, kot so športni dogodki in koncerti ter pri obisku nočnih klubov, priporočamo občasno prekinitev izpostavljenosti z umikom v tiho okolje. Če to ni možno, svetujemo uporabo ušesnih čepkov.

Organizatorjem prireditev, pri katerih so mejne vrednosti hrupa začasno presežene, predlagamo, da zvok na prireditvah vsaj občasno zmanjšajo na raven pod mejno vrednostjo, ozvočenje pa uredijo tako, da obiskovalcem onemogočijo neposreden stik z zvočniki. Obiskovalce prireditve, predvsem v zaprtih prostorih, naj z ravnjo jakosti hrupa seznanijo in jim dajo na razpolago ušesne čepke.

Tinitus ali šumenje v ušesih – Priporočila

Izkušnjo šumenja v ušesih (tinitus) ima okoli 10 % prebivalstva.

Oba spola sta enako prizadeta. Čeprav je šumenje v ušesih pogostejše pri starejših osebah, se lahko pojavi pri kateri koli starosti, tudi v otroštvu. Šumenje v ušesih zaznavamo pogosto kot zvonjenje, žvižganje in brenčanje, opisi zvokov pa so lahko tudi bolj zapleteni.

Večinoma se tinitus pojavlja v blagi obliki.

Pri večini oseb pojav tinitusa predstavlja le začasno težavo, ki ji sledi izboljšanje v daljšem časovnem obdobju. Za manjše število oseb pa težava postane tako resna, da je potrebna strokovna pomoč.

Tinitus je pogostejši pri ljudeh z okvaro sluha.

Razširjenost tinitusa je večja pri ljudeh z okvaro sluha, vendar pa resnost tinitusa ni vedno popolnoma povezana s stopnjo izgube sluha. Možno je, da imajo osebe s tinitusom povsem normalen avdiogram.

Tinitus je lahko povezan z občutkom zamašenosti ušesa.

Tinitus in senzorična izguba sluha lahko, zaradi nejasnih razlogov, povzročita občutek zamašenosti ušes, kljub normalnemu tlaku srednjega ušesa in mobilnosti ušesnega bobniča. Otoskopija in če je na voljo lahko tudi timpanometrija izključita okvaro Evstahijeve cevi. Dekongestivi in antibiotiki redko pomagajo.

Trditev, da glede poteka tinitusa ni mogoče ukrepati, je lahko zelo škodljiva.

Negativne izjave niso le nekoristne, temveč usmerijo pozornost oseb na njihovo težavo in stisko še povečujejo. Pozitiven odnos je na splošno koristen. Pomembno je poudariti, da je tinitus v večini primerov blag, da se s časom zmanjšuje ali izgine in da tinitus ne predstavlja nevarnosti za izgubo sluha.

Bogatenje zvočnega okolja blaži ostrino tinitusa.

Mirna glasba, zvok ventilatorja ali šumenje vode prekrijejo zvok tinitusa. Zvoki iz narave so še posebej koristni pred spanjem.

Slušni pripomočki so koristni.

Napor pri poslušanju povzroči povečan odziv v centralnem živčnem sistemu. Povečana občutljivost pa lahko povzroči, da se tinitus pojavi ali poslabša, če je že prisoten. Popravek izgube sluha zmanjša odziv centralnega živčnega sistema kar zmanjša stopnjo resnosti tinitusa. Slušni pripomočki so koristni tudi, če je izguba sluha razmeroma blaga. Strokovnjaki priporočajo avdiometrijo pri posvetovanju zaradi tinitusa, kar pomaga pri odločitvi o uporabi slušnega aparata. Za vse osebe, ki omenjajo tinitus, se torej priporoča avdiološki pregled. Odločitev o tem, kdaj začeti z uporabo slušnega pripomočka in kakšen pripomoček uporabiti, je prepuščena posamezni osebi in avdiologu.

Bolezenske spremembe kot vzrok tinitusa so redke, a pazljivost ni odveč.

Tinitus je lahko tudi simptom bolezni, kot sta akustični nevrom in otoskleroza. Posebej moramo biti pozorni, če je tinitus enostranski oziroma če utripa.

Zdravila za tinitus ni.

Zdravila, ki se uporabljajo, lajšanjo spremljajoče simptom, kot so vrtoglavica, nespečnost, anksioznost ali depresija.

Pomoč osebam s tinitusom.

Svetujemo obisk osebnega zdravnika, ki ugotovi možne vzroke in pacienta po potrebi napoti na specialistični pregled. Priporočamo organiziranost in medsebojno pomoč oseb s tinitusom.