Udeležite se delavnic, prisluhnite zanimivim predavanjem, okroglim mizam, pogovorite se s strokovnjaki ali obiščite interaktivne koticke in katero od številnih stojnic.
PodrobnoOnesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najbolj pomemben dejavnik tveganja za bolezni povezane z zdravjem in okoljem. Čist zrak je osnovna človekova pravica in je poglaviten za zdravo in produktivno družbo.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v sredo 22.9.2021 izdala nove smernice o kakovosti zraka. Od leta 2005, ko so bile objavljene zadnje smernice SZO o kakovosti zraka, pa do aktualnih smernic, so v svetu nastale številne raziskave, ki podajajo številne dokaze kako onesnaževala zraka delujejo na telesna tkiva Smernice so nastale, kot posledica vse večje grožnje onesnaženega zraka na zdravje prebivalcev. Raziskav ugotavljajo visoko stopnjo povezanosti onesnaževal zraka z boleznimi srca in ožilja, dihalnimi obolenji, nevrološkimi obolenji, sladkorno boleznijo in težavami v reproduktivnem zdravju. Vsako leto izpostavljenost onesnaževalom v zraku povzroči 7 milijonov prezgodnjih smrti in še več milijonov izgubljenih zdravih let življenja. Prav na podlagi teh znanstvenih ugotovitev so se znanstveniki odločili za strožje smernice in znižali nivoje priporočenih koncentracij za naslednja onesnaževala: PM2,5, PM10, NO2, CO, O3,SO2. V samih smernicah so še posebej izpostavljene najbolj ranljive skupine prebivalcev, predvsem v nerazvitih državah in državah v razvoju, ki so: starejši, kronični bolniki, nosečnice, otroci in delavci, ki so na delavnem mestu bolj izpostavljeni. Poglavitni cilj smernic je, da bi vse države dosegle nove priporočene vrednosti. Avtorji se zavedajo, da je to zelo težka naloga za veliko držav in/ali regij, kjer je onesnažen zrak najbolj pereč problem. SZO je predlagal vmesne cilje, za pospešitev postopnega izboljšanja kakovosti zraka in tako postopno izboljšanje zdravja ljudi. V samem dokumentu so tudi opisana orodja s katerimi naj si vse države sveta pomagajo k postopnem znižanju zračnih onesnaževal.
Za Slovenijo, velja, da je največje onesnaženje zraka pozimi v kotlinah, ko pride do zračne inverzije. Zrak v Sloveniji največ onesnažuje promet in individualna kurišča, pa tudi industrija. Ozon je problematičen predvsem poleti na Primorskem. Velik napredek je predvsem, da so ljudje tudi v Sloveniji ozaveščeni glede zdravstvenih učinkov, ki jih povzročajo onesnaževala zraka in tako na individualnem nivoju, kot na nivoju populacije lahko sprejemamo preventivne ukrepe, za preprečevanje izpostavljenosti.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
