O varnosti cepljenja proti HPV

Nekatere raziskave so pokazale na večje tveganje za omedlevico (sinkopo) po cepljenju proti HPV, nobena pa ni pokazala varnostnih zadržkov za cepljenje.

Cepljenje proti HPV izvajajo številne države po svetu in v EU, cepljenih je bilo več milijonov oseb. Za zdaj ni podatkov, ki bi kazali na povezavo med tem cepivom in katerokoli avtoimuno boleznijo.

Čeprav so avtoimunske bolezni, akutni diseminirani encefalomielitis, Guillain-Barrejev sindrom, konvulzije, paraliza, artralgije in mialgije navedeni v glavnem povzetku značilnost zdravila, v poglavju o neželenih učinkih poročanih po pridobitvi dovoljenja za promet, nobena dosedanja analiza ne kaže na vzročno povezanost med cepivom in temi neželenimi učinki.

V svetu in v Sloveniji sta na voljo dve cepivi proti okužbam s HPV – dvovalentno (Cervarix, od konca 2007) in devetvalentno (Gardasil ), od 2015) – ta se uporablja tudi v rutinskem programu cepljenja deklic v 6. razredu osnovne šole. Obe cepivi ščitita proti genotipom HPV, ki povzročajo raka materničnega vratu, devetvalentno pa tudi proti genitalnim bradavicam.

Že pred registracijo, še preden pridejo na tržišče in so na voljo za široko uporabo, morajo cepiva skozi številna večletna testiranja varnosti. Tudi po tem se varnost in učinkovitost stalno spremlja, posebna pozornost je namenjena redkim neželenim dogodkom, ki niso bili zaznani v predregistracijskih študijah.

Podatki o varnosti cepiv proti HPV izhajajo iz številnih kliničnih raziskav, opravljenih preden so bila na voljo za široko uporabo. Varnost so proučevali v kliničnih raziskavah v katere je bilo vključenih več 10.000 žensk. Te raziskave so pokazale, da so cepiva varna in so s strani regulatornih organov (v EU Evropska agencija za zdravila) dobila dovoljenje za široko uporabo.

Globalni svetovalni odbor za varnost cepiv pri Svetovni zdravstveni organizciji (GACVS pri SZO) je v letu 2017 pregledal posodobljene varnostne podatke o cepivih proti HPV. Ugotavljajo, da je na voljo vedno več podatkov o varnosti, saj vse več držav cepljenje vključuje v svoje cepilne programe. Do zdaj je bilo po svetu razdeljenih okrog 270 milijonov odmerkov teh cepiv. Po mnenju tega odbora podatki iz vseh virov še naprej potrjujejo varnost cepiv proti HPV.

Kaj je neželen dogodek po cepljenju?

Neželen dogodek po cepljenju je lahko katerikoli neželen simptom ali znak bolezni, ki se pojavi po cepljenju in ni nujno vzročno povezan z uporabo cepiva.

Neželeni dogodki se pri ljudeh pojavljajo ne glede na to ali so bili cepljeni ali ne. Na splošno lahko neželene dogodke po cepljenju povzročijo osnovna bolezen, genetsko stanje, cepivo itd.,  lahko pa gre tudi za dogodek, ki se zgodi po cepljenju in ga ni povzročilo cepivo, ker gre za koincidenco oziroma časovno zaporedje ali sosledje dogodkov, ki bi se zgodili tudi, če oseba ne bi bila cepljena.

Ali so bili prijavljeni resni neželeni dogodki po cepljenju proti HPV?

Od junija 2006 do marca 2014 je bilo v ZDA razdeljenih okrog 67 milijonov odmerkov cepiva proti HPV. V njihov sistem za spremljanje neželenih dogodkov po cepljenju (VAERS) je bilo prijavljenih okrog 25.000 neželenih dogodkov pri deklicah in ženskah, ki so prejele cepivo proti HPV. Od teh jih je bilo 92,4 % razvrščenih kot »ne-resni«. Med temi so bili najpogosteje prijavljeni: omedlevica, vrtoglavost, slabost, glavobol in povišana telesna temperatura ter lokalne reakcije na mestu cepljenja (bolečina, rdečina). Med neželenimi dogodki klasificiranimi kot »resni« pa so bili najpogosteje prijavljeni: glavobol, slabost, bruhanje in povišana telesna temperatura.

V Sloveniji se podatki o neželenih učinkih po cepljenju zbirajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v Registru neželenih učinkov po cepljenju, v katerega so dolžni poročati vsi zdravniki, ki ugotovijo neželene učinke. Pri nas je bilo v obdobju 2008 do 2017 razdeljenih več kot 120.000 odmerkov cepiva proti HPV. V tem obdobju smo v Register neželenih učinkov po cepljenju prejeli 162 prijav neželenih učinkov po cepljenju proti HPV. Zdravniki so najpogosteje poročali o bolečini, oteklini, rdečini na mestu cepljenja, povišani telesni temperaturi, slabosti, glavobolu, utrujenosti in omedlevici. Skoraj vsako leto so prijavljeni posamezni resni neželeni učinki, zaradi katerih so bila cepljena dekleta na kratkotrajnem opazovanju v bolnišnici. Vse hospitalizacije namreč štejejo za resne neželene učinke (podatki o tem so navedeni v vsakoletnem poročilu, na naslednji povezavi. Resnih neželenih učinkov, kot so npr. anafilaktična reakcija, šok itd., pa do sedaj nismo zabeležili.

Ali cepivo proti HPV povzroča avtoimunske bolezni?

V strokovni literaturi so opisani posamezni primeri avtoimunskih bolezni, ki so se pojavile v časovni povezavi s cepljenjem proti HPV. Avtoimunske bolezni se lahko pojavijo pri osebah v starostni skupini, za katero je predvideno cepljenje proti HPV, ne glede na to ali so bile cepljene ali ne. Za zdaj ni na voljo znanstvenih dokazov za vzročno povezanost med cepljenjem proti HPV in pojavom avtoimunskih bolezni.

Avtoimunske bolezni so bile v predregistracijskih študijah cepiva proti HPV zabeležene z enako pogostnostjo pri prejemnicah cepiva in prejemnicah placeba.

Po začetku široke uporabe cepiva proti HPV je bila v ZDA v letih 2006–2010 opravljena zelo velika raziskava o varnosti štirivalentnega cepiva s spremljanjem avtoimunih stanj pri cepljenih ženskah (dostopno na naslednji povezavi. V raziskavo je bilo vključenih skoraj 190.000 žensk vseh starosti, ki so prejele vsaj en odmerek štirivalentnega cepiva (skupaj skoraj 350.000 odmerkov). V raziskavi so proučevali splošno varnost cepiva, varnost med nosečnostjo in varnost glede 16 različnih vnaprej opredeljenih avtoimunskih bolezni, kot so revmatološka, endokrina, nevrološka, oftalmološka avtoimuna obolenja, vključno z multiplo sklerozo. Rezultati niso pokazali nobenih opozorilnih signalov glede varnosti za nobeno od proučevanih avtoimunskih bolezni med ženskami, ki so bile cepljene s štirivalentnim cepivom.

V Povzetku glavnih značilnosti cepiva proti HPV oziroma Navodilih za uporabo so avtoimunske bolezni sicer navedene kot neželen dogodek, ki je bil zabeležen v obdobju, ko je bilo cepivo že v splošni uporabi). Ti dogodki so bili prijavljeni v populaciji neznane velikosti, zato ni mogoče zanesljivo oceniti njihove pogostnosti ali ugotoviti njihove vzročne povezanosti s cepivom. Na podlagi analize razpoložljivih podatkov pa ta poročila ne kažejo na vzročno povezanost med cepivom in avtoimunskimi boleznimi.

Ali cepivo proti HPV povzroča odpoved jajčnikov?

V literaturi je opisanih nekaj primerov prezgodnje odpovedi jajčnikov (primarna ovarijska insuficienca, POI) pri mladostnicah, ki so bile cepljene proti HPV. Ker niso ugotovili vzroka, avtorji razmišljajo o možnostih avtoimunega dogajanja, izzvanega s cepljenjem.

Cepivo proti HPV je bilo proučevano v kliničnih študijah pri več kot 25.000 ženskah in moških, tudi mladostnikih. Primerov prezgodnje odpovedi jajčnikov niso zabeležili. POI je redka motnja, še posebej pri  mladostnicah, kjer v 90 % primerov vzroka ni možno ugotoviti. Vzroki za primarno odpoved jajčnikov so številni (genetski, okužbe, vnetni, avtoimuni), v veliko primerih pa ne najdejo nobenega  vzroka. Z raziskavami niso našli povezave med cepljenjem proti HPV in odpovedjo jajčnikov, torej ni dokazov, ki bi nakazovali, da cepivo proti HPV povzroča odpoved jajčnikov.

Ali je aluminij v cepivih res škodljiv?

Aluminijeve soli so vključene v nekatera cepiva kot adjuvans (vsebuje jih tudi cepivo proti HPV) z namenom izboljšanja imunskega odziva pri cepljenih osebah. Aluminijeve soli so lahko v obliki aluminijevega hidroksida, aluminijevega fosfata … ali pa gre za mešane soli aluminija. Aluminijeve soli se lahko uporabljajo v cepivih proti davici, tetanusu in oslovskem kašlju, konjugiranem pnevmokoknem cepivu in cepivu proti hepatitisu B. Ti adjuvansi se uporabljajo v proizvodnji cepiv že več kot 60 let in imajo dober varnostni profil. Samo občasno so opažali povezanost s hujšimi lokalnimi reakcijami na mestu cepljenja. Pomembno pa je omeniti, da sta najpogostejši vir izpostavljenosti aluminiju hrana in pitna voda.

(http://www.fda.gov/BiologicsBloodVaccines/SafetyAvailability/VaccineSafety/ucm187810.htm )

Ali je omedlevica pogosta po cepljenju proti HPV?

Omedlevanje ali sinkopa je pogosta po kakršnemkoli injiciranju pri najstnikih in tudi po cepljenju. Če ob tem padejo, se lahko poškodujejo. Podatki kažejo, da je omedlevica relativno pogost pričakovan neželen učinek po cepljenju proti HPV pri mladostnikih, zato se  cepljenim osebam priporoča sedenje ali ležanje vsaj 15 minut po cepljenju.