Akcijski načrt 2022-2023 – za krepitev duševnega zdravja

Namen in vizija Programa MIRA je vsem prebivalcem Slovenije omogočiti čim lažji dostop do kakovostnih virov pomoči in jim zagotoviti pogoje za uresničevanje njihove pravice do najboljšega možnega duševnega in telesnega blagostanja, za razvoj in udejanjanje vseh njihovih potencialov v poklicnem, družbenem, zasebnem in družinskem življenju. »Ni zdravja brez duševnega zdravja« je ob predstavitvi Akcijskega načrta uvodoma poudaril Janez Poklukar, minister za zdravje.

Akcijski načrt postavlja v ospredje naslednje prednostne aktivnosti:
– Izboljšanje dostopnosti do storitev skrbi za duševno zdravje odraslih in širitev skupnostnega pristopa, vključno z mobilnimi timi, in vzpostavitev oziroma širitev subspecialističnih storitev na sekundarni in terciarni zdravstveni ravni.
– Dopolnitev mreže Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter širitev služb in storitev skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov na sekundarni in terciarni zdravstveni ravni.

– Vzpostavitev oziroma nadgradnja med-resornega sodelovanja in sodelovanja vseh deležnikov na nacionalni ravni in v lokalnih okoljih, ki lahko vplivajo na promocijo, zdravljenje in izboljšanje duševnega zdravja prebivalcev Slovenije.
– Odpravljanje kadrovskega primanjkljaja v sistemih skrbi za duševno zdravje v vseh resorjih in dodatna izobraževanja ter usposabljanja za uspešno izvajanje reforme področja skrbi za duševno zdravje.
– Vzpostavitev oziroma dopolnitev upravljavskih struktur za koordinacijo, spremljanje in evalvacijo implementacije Resolucije o Nacionalnem programu duševnega zdravja, Programa MIRA.
– Vzpostavitev novih programov promocije duševnega zdravja in preventive ter podpornih okolij, ki bodo usmerjeni v učenje veščin za zdrav življenjski slog, krepitev čustvenih in socialnih kompetenc, obvladovanje vsakodnevnih težav in težav v kriznih okoliščinah ter razumevanje pomena in krepitve duševnega zdravja, s poudarkom na vzpostavitvi podpornega okolja duševnemu zdravju in celostni dobrobiti otrok in mladostnikov v sistemu vzgoje in izobraževanja.
– Okrevanje in odpravljanje posledic, ki jih je epidemija covid-19 pustila na duševnem zdravju ljudi, kar zaradi resnosti socialno-ekonomske kot tudi zdravstvene krize zahteva hitro, ciljano, a hkrati celovito ukrepanje.

Duševne motnje predstavljajo velik javno-zdravstveni problem sodobne družbe, so veliko breme za posameznike in njihove bližnje, pomenijo tudi veliko izgubo in obremenitev za družbo in njene podsisteme. »Pravočasno in celovito med-resorno izvajanje Akcijskega načrta in izgradnja kakovostnega in odpornega sistema skrbi za duševno zdravje v Sloveniji je vizija Programa MIRA. Uresničitev te vizije pomeni boljše zdravje posameznikov in skupnosti, kar posledično prispeva k povečanju človeškega, socialnega in gospodarskega potenciala Slovenije.«, je ob tej priložnosti povedal Rade Pribaković Brinovec, vodja Programa MIRA in predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ.