“Deep fakes” in druge oblike spletnih neresnic

Še preden bi naš otrok ali mladostnik postal žrtev nadlegovanja, izsiljevanja ali trpinčenja na spletu, lahko starši z njim v vsakdanjih pogovorih odpiramo vsebine o spletnih prevarah, zavajanjih in neresničnih vsebinah na spletu. Kot starši moramo tveganja tudi poznati in razumeti, da lahko otroke in mladostnike kompetentno usmerjamo v varno, odgovorno in uravnoteženo uporabo zaslonov. Na Območni enoti Celje NIJZ in v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout poudarjajo, da mladi potrebujejo starševsko podporo in prave informacije. Znanje jim bo v pomoč pri prepoznavanju neresnične in zavajajoče vsebine na spletu ter pri razumevanju različnih oblik spletnih tveganj – vse z namenom, da bi se lahko ustrezno zaščitili.

»Velik del komunikacije odraščajočih mladostnikov poteka preko družbenih omrežij in aplikacij za hitro sporočanje, ki omogočajo visoko stopnjo anonimnosti in s tem večjo možnost nasilnih dejanj in objave škodljivih vsebin. Po podatkih zadnje raziskave HBSC iz leta 2020 je bilo 12,7 % mladostnikov žrtev spletnega trpinčenja vsaj enkrat v preteklih nekaj mesecih. Podoben odstotek je pokazala tudi predhodna raziskava HBSC iz leta 2018, kar pomeni, da je žrtev spletnega trpinčenja vsak osmi mladostnik,« pojasnjuje Anja Strmšek, zdravnica iz Območne enote Celje NIJZ. V prvih nacionalnih priporočilih za uporabo zaslonov so med neprimernimi, nezakonitimi in zavajajočimi spletnimi vsebinami kot posebej problematični izpostavljeni t.i. ‘deep fakes’. Gre za preoblikovane videoposnetke, ki lahko združijo obraz ene osebe in telo druge osebe oziroma priredijo njen govor. Otroci in mladostniki lahko preko tovrstnih zlorab postanejo žrtve nadlegovanja. To pa je le ena izmed oblik spletnega trpinčenja in širjenja neresničnih, zlonamernih vsebin. Mladi naj v primeru, če na spletu postanejo žrtve nadlegovanja ali izsiljevanja sledijo Pravilu petih korakov, ki ga priporočajo v Centru Logout: najprej naj (1) shranijo dokaze, na primer naredijo zaslonsko sliko oziroma »screenshot«, (2) osebi pa naj ne odgovarjajo in (3) naj jo blokirajo. Sledi (4) prijava neprimerne vsebine (možnost Report), na podlagi katere lahko moderatorji družbenih omrežij neprimerno vsebino odstranijo. (5) Čim prej naj o svoji izkušnji spregovorijo z odraslo osebo, ki ji zaupajo. Več opozoril in priporočil za varno in sproščeno spletno izkušnjo ter vsebin o spletnih aktivnostih lahko tako mladostniki kot starši preberejo na prenovljenem spletišču za mlade To sem jaz na naslednji povezavi.

Dobro je, da se kot starši zavedamo, da je v obdobju odraščanja iskanje in oblikovanje lastne identitete ključna razvojna naloga, ki jo mladostniki opravljajo skozi primerjave z drugimi ljudmi, vrstniki in vzorniki. Slednje se odvija tudi na spletu. »Danes vzorniki niso več le zvezdniki iz tujine, temveč stopajo v ospredje običajni ljudje, ki so na svojih profilih uspeli pridobiti dovolj podpornikov in sledilcev ter na ta način prejeli neformalni naziv spletni vplivneži – morda so bolj poznani kot ‘influencerji’. Njihove objave so običajno močno olepšane in se poskušajo približati lepotnim trendom družbenih omrežij, ki so idealizirani. Naši mladostniki torej spoznavajo idealizirano podobo o svetu, točno v obdobju, ko se sprašujejo, kdo so in kaj je v njihovem svetu vredno,« je dejal Tilen Hočevar, strokovnjak iz Centra Logout Celje, in še poudaril: »Mnogi posamezniki z objavo na spletu dobijo potrditev o svojih močeh, lepotah, poznanstvih, imetjih … a ključ do oblikovanja samopodobe leži v pozabljenem delu enačbe – posameznik mora biti namreč najprej prepoznan in sprejet v svojih nemočeh ali šibkostih. Šele s tem dobi otrok ali mladostnik prepotrebno varnost in stabilnost – nujna pogoja za ‘biti to, kar v resnici sem’, za varno odkrivanje in raziskovanja sveta ter razvijanje svojih potencialov. Škodljive posledice objavljanja obdelanih fotografij se izrazijo skozi vplive na mladostnikovo duševno in telesno zdravje, skozi slabšo samopodobo, tesnobo, depresijo, pomanjkanje spanja, nerealno doživljanje sveta in ljudi, življenjskih stilov ter nerealna pričakovanja do sebe. Vse našteto lahko v skrajnem primeru vodi v samomorilne misli ali celo samomorilno vedenje.«

Spletni vplivneži se vse pogosteje odločajo za sodelovanje z različnimi podjetji. »V številnih oglasih vplivneži prikrito nagovarjajo otroke in mladostnike, ki se posledično znajdejo pod pritiskom, da bi ‘morali’ imeti oglaševane izdelke, če želijo biti v stiku s trendi, podobni drugim in sprejeti. Prikrito oglaševanje zlorablja pomanjkanje kritične presoje in življenjskih izkušenj otrok in mladostnikov. Tveganj ne zmorejo prepoznati in se pred njimi zaščititi,« je poudaril Tilen Hočevar. V Sloveniji potrebujemo zakonsko ureditev označevanja obdelanih fotografij in sponzoriranih objav spletnih vplivnežev – zakonodajno pobudo (po zgledu dobrih praks iz Francije in Norveške)  sta že naslovila Center Logout in Mladinska zveza Brez izgovora.

Pri spoprijemanju z različnimi spletnimi pastmi pa je poleg podpore pri informiranju in krepitvi veščin varne uporabe spleta ključno, da starši poskrbimo za uravnoteženost uporabe zaslonov, upoštevanje starostnih omejitev uporabe družbenih omrežij (pri večini velja starostna omejitev 13 let) ter redno namenjamo čas skupnim družinskim aktivnostim. »Pogosta uporaba družbenih omrežij in aplikacij za hitro sporočanje – kot je WhatsApp – poveča verjetnost, da bo otrok ali mladostnik žrtev spletnega trpinčenja, medtem ko so pogoste skupne družinske aktivnosti pomemben varovalni dejavnik pred različnimi oblikami spletnih tveganj. V šolskem obdobju naj starši pri postavljanju časovnega okvirja uporabljajo vodilo ‘manj je bolje’. Učenci prve triade osnovne šole naj zaslone v prostem času uporabljajo do največ ene ure na dan, v drugi triadi največ uro in pol, v tretji triadi ter srednji šoli pa največ dve uri,« razloži usmeritve za starše Anja Strmšek.

Kljub mnogim pastem, ki so jim mladi izpostavljeni na spletu, ima uporaba zaslonov lahko tudi koristne učinke. Kakovostne in starosti prilagojene spletne vsebine otroke in mladostnike spodbujajo k raziskovanju in ustvarjalnosti, krepijo njihove sposobnosti, socialne spretnosti ter ob tem spoštujejo njihovo zasebnost.

Tonske izjave:

• Tonska izjava_Anja Strmšek_NIJZ
• Tonska izjava_Tilen Hočevar_LOGOUT

Dodatne informacije:

• Anja Strmšek, dr. med., specializantka javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, T: 051 370 446, E: anja.strmsek@nijz.si
• Tilen Hočevar, uni. dipl. var., svetovalec in predavatelj, Center Logout Celje, Ulica XIV divizije 14, 3000 Celje,  T: 031 832 646, E: tilen.hocevar@logout.si