Mladostniki iz manj premožnih družin v času covid-19 bolj ogroženi – namenimo jim večjo pozornost

Raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki se običajno izvaja vsake štiri leta (zadnja je bila izvedena v letu 2018), smo na NIJZ predčasno ponovno izvedli že v jeseni 2020, ker nas je zanimalo, kako so mladostniki (skupaj 3052, starih 14 in 18 let) doživeli prvi val epidemije in kako so doživljali situacijo po tem: kako je epidemija vplivala na njihovo zdravje, šolanje, življenjski slog, tvegana vedenja itd.

Neenaki pogoji za šolsko delo in občutki osamljenosti v prvem valu

Mladostnike smo spraševali o pogojih šolanja v prvem valu epidemije. Približno  90 % mladostnikov je imelo pogosto ali zelo pogosto dostop do računalnika, tablice ali telefona in spleta za delo za šolo, ter tudi za komuniciranje s prijatelji, približno 10 % mladostnikov pa tega niso imeli nikoli, redko ali le občasno. Svoj prostor za opravljanje šolskih obveznosti je imelo približno 85 % mladostnikov, 15 % pa ni imelo prostora, kjer bi bili sami, ko so opravljali šolske obveznosti. O tem, da niso imeli pomoči pri šolskih obveznostih in podpore s strani učiteljev ali staršev je poročalo skoraj 27 % mladostnikov, 21 % pa jih meni, da niso imeli dovolj informacij od staršev, šole, medijev, da bi lahko razumeli, kaj se dogaja v državi. Približno petina mladostnikov se je med pandemijo počutila zelo pogosto ali pogosto osamljena in ni imela občutka, da je del skupine prijateljev, 17 % mladostnikov pa ni imelo (nikoli ali le redko) na voljo ljudi, s katerimi bi se lahko pogovarjala. Skoraj polovica (46 %) mladostnikov je poročala o tem, da se je pri njih doma zaradi pandemije poslabšala finančna in socialna situacija (npr., da so straši izgubili službo, da so imeli manj denarja, da so bili lačni, ker niso imeli denarja za hrano itd.).

Mladostniki iz manj premožnih družin v prvem valu bolj ranljivi in s slabšimi pogoji za šolanje

V prvem valu epidemije so mladostniki, ki prihajajo iz manj premožnih družin, to pomeni, da so ocenili družinsko blagostanje (gre za samooceno denarnega blagostanja družine) kot slabše:

• imeli redkeje svoj prostor za opravljanje šolskih obveznosti (skoraj tretjina: 32 %,  mladostniki z boljšim blagostanjem pa 14 %);
• niso imeli podpore pri šolskih obveznostih (32 %, mladostniki z boljšim  blagostanjem pa 18 %);
• pogosteje so se počutili osamljene (38 %,  mladostniki z boljšim blagostanjem pa 17 %);
• in se niso počutili kot del skupine prijateljev (skoraj tretjina: 31 %,  mladostniki z boljšim blagostanjem pa 18 %).

Poleg tega so mladostniki iz manj premožnih družin pogosteje poročali, da nimajo dovolj informacij, da bi lahko razumeli dogajanje v državi (33 % manj premožnih in 18 % bolj premožnih mladostnikov) in da se je družinski finančni in socialni položaj poslabšal – takih je bilo 76 % mladostnikov iz manj premožnih in 39 % mladostnikov iz bolj premožnih družin. V času po prvem valu so mladostniki iz manj premožnih družin poročali o večji obremenjenosti z delom za šolo, ki jim je bila tudi manj všeč.

Mladostniki iz manj premožnih družin so imeli po prvem valu epidemije manj zdrav življenjski slog

Mladostniki, iz manj premožnih družin so redkeje uživali sadje in zelenjavo, zajtrk, redkeje so imeli skupne družinske obroke, pili so več sladkanih pijač ter bili manj telesno dejavni v primerjavi s tistimi iz bolj premožnih družin.

Kako lahko zmanjšamo nepravične razlike med mladostniki?

Doc. dr. Helena Jeriček Klanjšček z NIJZ je povedala: »Manj premožne družine in njihovi mladostniki so še posebej ranljiva skupina, ki jim mora družba tudi v času pandemije in po njej posvetiti posebno pozornost, jim omogočiti enake pogoje za šolanje in tudi za brezskrbno, aktivno in zdravo počitnikovanje« ter dodala: »Da bi zmanjšali razlike med manj in bolj premožnimi družinami in mladostniki, je treba splošne preventivne in promocijske programe prilagoditi ter jih dopolniti s tistimi,  ki bodo usmerjeni v ranljive družine in mladostnike.«

Treba pa je tudi poskrbeti, da bodo imeli mladostniki iz ranljivejših družin v naslednjem šolskem letu boljše možnosti za šolanje – tako z vidika tehnične opreme kot tudi z vidika učne in druge pomoči. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi izboljševanju življenjskega sloga, povezanega z zdravjem, zmanjševanju občutkov osamljenosti, izoliranosti in boljše informiranosti.