V želji, da bi bil problem samomorilnosti čim bolj celostno predstavljen, so poglavja v monografiji zastavljena tako, da obravnavajo različne vidike samomorilnosti – psihološke dejavnike, genetske dejavnike, sociološke dejavnike in dejavnike konteksta, klinične in javnozdravstvene vidike, različne načine preprečevanja samomorilnosti in ogrožene skupine, različne oblike pomoči, postvencijo, evtanazijo in pomoč pri samomoru.
Monografija je razdeljena na štiri vsebinske sklope. Prispevki v prvem sklopu – Opredelitev osnovnih pojmov in različnih dejavnikov razvoja samomorilnosti – so namenjeni predstavitvi področja suicidologije, opredelitvi osnovnih pojmov in epidemiologije, pregledu razvoja suicidologije v Sloveniji in načinov beleženja podatkov o umrljivosti zaradi samomora (v Sloveniji in svetu), predstavitvi različnih dejavnikov tveganja (genetskih, nevrobioloških, psiholoških, okoljskih idr.) in njihovemu sovplivanju, predstavljena je Resolucija o Nacionalnem programu duševnega zdravja. Predstavljene so različne teorije razumevanja samomorilnega vedenja. Prispevki v drugem sklopu – Različni pristopi k raziskovanju in preventivi razvoja samomorilnosti – so namenjeni predstavitvi različnih raziskovalnih pristopov (kvantitativnih in kvalitativnih), izpostavljena je vloga javnega zdravja, predstavljeni so primeri dobrih praks na področju preprečevanja samomora v Sloveniji. V tretjem sklopu – Obravnava različnih oblik samomorilnosti in ogrožene skupine –, ki je vsebinsko najobsežnejši, so predstavljeni različni pristopi k obravnavi samomorilnosti. Izpostavljena je vloga primarne, sekundarne in terciarne zdravstvene ravni obravnave, opisane so značilnosti in posebnosti samomorilnega vedenja pri izbranih ogroženih ciljnih populacijah, predstavljenaje vloga izbranih virov pomoči in nevladnih organizacij. Prispevki v četrtem sklopu – Po samomoru in mejna področja v suicidologiji – so namenjeni predstavitvi postvencije in dela s svojci, poleg tega pa so predstavljena mejna področja suicidologije, ki se redkeje omenjajo ali pa se šele začenjajo razvijati. Predstavljena je vloga sodne medicine, opisane so značilnosti kompleksnih samomorov. Četrti sklop in monografijo kot celoto zaokrožita prispevka, ki vabita k razmisleku o evtanaziji in pomoči pri samomoru ter novih smereh v suicidologiji.
Z vsebino, ki je zajeta v monografiji, avtorji želijo slovenskim bralcem ponuditi znanje in informacije, ki jim bodo lahko v pomoč pri izpolnjevanju poslanstva suicidologije. Knjiga je namenjena širšemu krogu bralcev. Vsebine so lahko zanimive za študente različnih študijskih smeri, raziskovalce, ki se podajajo na pot raziskovanja samomorilnosti, strokovnjake, ki delajo v praksi in si želijo izpopolniti svoje znanje o samomoru, knjiga pa je lahko zanimiva tudi za bralce, ki jih omenjene vsebine zanimajo izven njihovega delovnega področja.
Monografija je dostopna v elektronski obliki kot tudi v tiskani obliki.
