Tudi v Sloveniji so desetletja zanemarjanj privedla do pomanjkljivega sistema skrbi za duševno zdravje, do strukturne stigme in prezrtja potreb po podpori in krepitvi duševnega zdravja, ki je ključna podstat družbenega razvoja. Slovenijo pesti kadrovsko in programsko podhranjen sistem skrbi za duševno zdravje na področju vzgoje in izobraževanja, socialnega in zdravstvenega varstva, neustrezna podpora osebam s težavami v duševnem zdravju na njihovem domu in v skupnosti, neustrezna podpora ranljivim družinam. Veliko pomanjkanje specialistov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in psihiatrov, zakonska neurejenost sistemskega financiranja specializacij iz klinične psihologije, zakonska neurejenost področja psihoterapije, nedopustno dolge čakalne dobe na prve preglede, slaba dostopnost do psihološke in psihoterapevtske pomoči, je le nekaj težav, s katerimi se soočamo v Sloveniji.
V letu 2018 v Državnem zboru sprejeti Nacionalni program duševnega zdravja 2018 do 2028, Program MIRA, je prvi organiziran in celovit pristop k varovanju in krepitvi duševnega zdravja celotne populacije, k sistematični preventivi in k celoviti in povezani skrbi za osebe, ki že imajo težave v duševnem zdravju. »A žal v kratkem času ni mogoče zapolniti velike vrzeli. Trenutno smo, tudi zaradi posledic epidemije Covid-19, soočeni z dodatnim porastom težav v duševnem zdravju in s še bolj šepajočimi sistemi zdravstva, šolstva in sociale.«, poudarja Jožica Maučec Zakotnik, dr.med.spec., pobudnica in začetnica Nacionalnega programa za duševno zdravje, Programa MIRA. »Do konca letošnjega leta bo vzpostavljenih že 25 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov od skupaj načrtovanih 28-tih, in upam, tudi 19 centrov za duševno zdravje odraslih od 25-tih. Resda kadrovska zasedba teh centrov še ni optimalna, vendar daje ustrezen okvir za razvoj mreže služb za duševno zdravje v okviru zdravstvenega sistema na primarni ravni, kar pomeni lažjo dostopnost pomoči v lokalnih okoljih, povezano interdisciplinarno obravnavo in skupnostni pristop v skrbi za duševno zdravje.«
Kaj lahko storimo za boljšo psihično odpornost v trenutnem svetu? Pod okriljem Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, se bodo v počastitev Svetovnega dne duševnega zdravja v prihodnjih dneh na to temo v devetih območnih enotah odvijala strokovna srečanja, o katerih je več informacij na voljo tukaj.
Na strokovnih srečanjih se bodo sogovorniki ukvarjali z vprašanji kot so: je duševno zdravje samoumevno, je zgolj odgovornost vsakega posameznika in v kolikšni meri tudi družbe v celoti, kako zmanjšati neenakosti, razlike v dostopnosti do storitev na področju duševnega zdravja, kaj lahko vsak sam naredi za boljšo psihično odpornost, kako se soočati z življenjskimi izzivi in najti vire moči za spopadanje z njimi znotraj samega sebe, kako krepiti lastne zmožnosti za dobro počutje in duševno blagostanje.
Svetovni dan duševnega zdravja je priložnost, da se povežemo, združimo svoje moči in skupaj ukrepamo za odpravljanje neenakosti, da se vsem ljudem zagotovijo pogoji za dobro duševno zdravje. Pri odpravljanju razlik je pomemben vsak med nami, saj lahko vsak po svojih močeh prispeva k temu, da so ljudje s težavami v duševnem zdravju v celoti vključeni v vse sfere življenja. Zato vas vabimo, da se nam v prizadevanjih za odpravo neenakosti pridružite in si v znak podpore 10. oktobra, na Svetovni dan duševnega zdravja, pripnete zeleno pentljo.
