Združimo moči – za dobro počutje na delovnem mestu

Namenjeno bo ozaveščanju o pomenu in možnih načinih krepitve duševnega zdravja v delovnih okoljih ter informiranju o ponudbi storitev za krepitev duševnega zdravja v delovnih okoljih, ki so v Sloveniji na tem področju že na voljo. Srečanje bo potekalo v dveh sklopih. Prvi bo namenjen vsem, ki jih zanima krepitev lastnega duševnega zdravja na delovnem mestu, v drugem sklopu pa bomo vodilnim in vodstvenim kadrom v različnih delovnih organizacijah predstavili podatke ter aktivnosti  in storitve, ki so jim lahko v pomoč v skrbi za dobro počutje in duševno zdravje zaposlenih.  Z organizacijo srečanja želimo narediti pomemben korak k povezovanju ključnih lokalnih in nacionalnih akterjev na področju duševnega zdravja delovno aktivne populacije. 

Na delovnem mestu preživimo vsaj tretjino našega časa, zato pogoji na delovnem mestu pomembno vplivajo ne zgolj na našo zmožnost opravljanja dela, ampak imajo velik vpliv tudi na naše telesno in duševno zdravje ter na vse vidike našega življenja. Delo v ustreznih pogojih in ob za posameznika obvladljivih zahtevah varuje in krepi telesno in duševno zdravje.

Ko govorimo o duševnem zdravju na delovnem mestu, še vedno prepogosto naletimo na tabuje in predsodke v zvezi z varovanjem duševnega zdravja zaposlenih, pogosto tudi na zapostavljanje in na neprimeren odnos do oseb s težavami v duševnem zdravju. Zato je pomembno odpirati teme o varovanju duševnega zdravja pri delu in spodbujati delovne organizacije ter posameznike, da združijo moči v skrbi za dobro počutje in duševno zdravje delovno aktivne populacije.

Zdravo delovno okolje in dobri pogoji dela prispevajo k občutkom kompetentnosti in uspešnosti ter posamezniku na delovnem mestu nudijo socialno oporo, kar predstavlja varovalni dejavnik pri ohranjanju njihovega duševnega zdravja. Delovno okolje lahko predstavlja tudi del rehabilitacije pri duševnih težavah in motnjah. Po drugi strani pa lahko neprimerno delovno okolje zaradi stresa, izčrpanosti, slabih odnosov, previsokih zahtev ali drugih dejavnikov tveganja prispeva k nastanku težav v duševnem zdravju ali k njihovemu poslabšanju.

Stresne in duševno-vedenjske motnje kot vzroki za začasno nezmožnost za delo so od vseh vzrokov absentizma v največjem porastu. Še več, težave v duševnem zdravju so med poglavitnimi razlogi za invalidnost in tudi za prezgodnje upokojevanje. V tej luči je promocija duševnega zdravja eno ključnih poslanstev uspešnih delodajalcev. Delovno okolje je optimalno mesto za promocijo zdravja, kar zajema obvladovanje vseh vrst tveganj pri delu, povezanih z varnostjo in zdravjem zaposlenih, vključno s tveganji za njihovo duševno zdravje. Ukrepi za krepitev duševnega zdravja, kot so izobraževanja in usposabljanja za zaposlene in vodstvene kadre s  področja promocije telesnega in duševnega zdravja na delovnem mestu so izjemnega pomena.

»Vlaganje v duševno zdravje in dobro počutje zaposlenih prinaša številne koristi zaposlenim, delovnim organizacijam in celotni družbi. Delovna okolja, ki skrbijo za duševno zdravje, omogočajo večjo produktivnost zaposlenih, njihovo boljšo odpornost na stres in obvladovanje stresa. Te delovne organizacije imajo nižje stroške zaradi absentizma, prezentizma in fluktuacije, so poslovno bolj uspešne, njihovi zaposleni pa bolj socialno vključeni, dlje aktivno sodelujejo na trgu dela in so zaradi svojega dobrega zdravja manjše breme zdravstvenemu, socialnemu in finančnemu sistemu.«, je ugotovitve zadnjih raziskav na področju krepitve duševnega zdravja v delovnih okoljih strnil Rade Pribaković Brinovec, vodja Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja.

Vabilo je dostopno na tej povezavi

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite