Dan slovenske hrane

Prednosti slovenske oz. lokalno pridelane hrane so splošno znane: večja dostopnost, višja hranilna vrednost (povezano s primerno tehnološko zrelostjo), manj dodanih aditivov (predvsem sredstev za podaljšanje obstojnosti), krajše transportne poti, ohranjanje delovnih mest na podeželju, zagotavljanje samooskrbe v državi ipd. Ni potrebe po dodatni reklami.

Je pa v trenutni situaciji, ko zaradi epidemije ponovno »ostajamo doma«, smotrno posameznika in družine spodbuditi k aktivnemu vedenju pri zagotavljanju lastne prehranske varnosti.

Naj bo dan slovenske hrane letos posvečen premisleku o lastnih oz. družinskih prehranjevalnih navadah:

• Ali v vsakodnevnih priložnostih upoštevamo pravila zdrave prehrane?
• Ali zaužijemo vsaj en skupen obrok dnevno v krogu vseh družinskih članov?
• Ali je obrok pripravljen v »domači kuhinji« v sodelovanju in z namenom druženja z bližnjimi?
• Kako velik delež živil iz slovenske pridelave oz. predelave izbiramo?
• Koliko tradicionalnih slovenskih jedi znamo našteti in koliko le-teh znamo tudi pripraviti?
• Kako bogate kuharske veščine bomo starši prenesli na svoje otroke?

Naj bo dan slovenske hrane letos posvečen izzivu:

Vzemimo si čas, da skupaj s svojimi otroki pripravimo obrok po tradicionalnem slovenskem receptu iz slovenskih surovin. Ob tem pripovedujmo, kako se je prehrana našega otroštva razlikovala od prehrane naših otrok. To je tudi priložnost, da se s pomočjo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije »oddaljeno« povežemo z babicami in dedki in jih povabimo v našo pripoved.

Gradiva:

• Prehranski nasveti namenjeni posameznikom in družinam v času nove virusne bolezni COVID-19
• Zdrava prehrana v predšolskem obdobju
• Preveč soli škodi
• Zaščita otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili
• Sadno-zelenjavna križanka