Mladostniki in spanje
Slabša kakovost in neurejeni ritmi spanja in budnosti so pogosto povod za prekomerno dnevno zaspanost, utrujenost, nezainteresiranost ter nespečnost.
Slabša kakovost in neurejeni ritmi spanja in budnosti so pogosto povod za prekomerno dnevno zaspanost, utrujenost, nezainteresiranost ter nespečnost.
Na strokovnem srečanju, ki ga je organiziral NIJZ in se ga je udeležilo več kot 320 udeležencev iz različnih resorjev, se je večkrat potrdilo dejstvo, da naši otroci in mladostniki spijo premalo in da ne spijo skladno s priporočili za svojo starost. Ta znanja so potrebna tudi za razumevanje in prepoznavanje motenj spanja v obdobju otroštva in mladostništva, ki pa so v slovenskem prostoru še vedno pogosto neprepoznane.
Akutno pomanjkanje spanja je razlog za manj učinkovite izvršilne funkcije: motnje razpoloženja in čustvovanja, bolj tvegane odločitve, izbiro nepomembnih informacij, impulzivno in strateško slabše reševanje problemov, manjši uvid v posledice odločitev, tvegana vedenja in agresivnost. Spanje je najučinkovitejši način za vsakdanje uravnavanje telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih. V času otroštva in mladostništva je spanje izjemnega pomena tudi zaradi razvoja možganov in vseh ostalih organskih sistemov ter razvoja spalnih navad.
Strokovnjaki s področja raziskovanja spanja izpostavljajo pomen fiziološkega zamika faz cirkadiane biološke ure pri adolescentih in posledično poznejšo zaspanost in uspavanje. Spremembe v spanju so v času mladostništva tako v neskladju z zahtevami okolja (na primer neugoden oziroma prezgodnji začetek pouka); v zgodnjih jutranjih urah mladostniki delujejo v svoji najnižji točki cirkadianega ritma; prezgodnje prebujanje jih oropa spanja v fazi REM; zaradi prezgodnjega vstajanja ne zadostijo svojih spalnih potreb; s podaljšanim spanjem med vikendi ne nadomestijo svojih primanjkljajev spanja, temveč zmotijo svojo biološko uro in sprožijo t.i. socialni jet-leg.
K naštetim težavam še dodatno prispeva tudi prevelika izpostavljenost svetlobnim virom, predvsem zaslonom različnih elektronskih naprav v večernem času in hkrati nezadostna izpostavljenost dnevni svetlobi. Epidemija covida-19, ob kateri so zlasti mladostniki ob šolanju na daljavo čezmerno izpostavljeni svetlobi računalniških zaslonov ter ob tem preživijo tudi več časa v zaprtih prostorih in so posledično manj telesno dejavni, prinaša dodatna tveganja za kronično neprespano populacijo. K slabšanju razmer znatno prispevajo tudi izpostavljenost stresu ter spremenjene rutine naših najstnikov.
Da bi prišlo do sistemske reorganizacije – vezane na primer na poznejši začetek pouka – ki bi mladostnikom omogočala, da bi bilo njihovo spanje in delo uravnano z njihovim cirkadianim ritmom, je potrebno medsektorsko povezovanje in sodelovalno naslavljanje tovrstnih vsebin v vseh vpletenih sektorjih.
Osnovno vedenje o razvoju in pomenu spanja pri otrocih in mladostnikih je bistvenega pomena zaradi spodbujanja normalnega razvoja in zorenja vseh človekovih organskih sistemov s posebno pozornostjo na razvoju možganov in spalnih navad, ki jih prenesemo v ostala življenjska obdobja.
Po priporočilih strokovnjakov, je za dober spanec pomembno:
Dobro spanje je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnega življenja, saj prinaša številne koristi za naše zdravje: