Svetovni dan preprečevanja samomora obeležujemo 10. septembra, letos pa je tej temi posvečan tudi 10. oktober – svetovni dan duševnega zdravja. Osrednja tema je Skupaj za preprečevanje samomorov z namenom ozaveščanja širše javnosti o tem, da samomore lahko preprečujemo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi samomora vsako leto umre 800.000 ljudi, poleg tega na vsak samomor obstaja več kot 20 poskusov samomora. V Sloveniji samomor še vedno predstavlja pomemben javno zdravstveni problem, saj smo kljub 30 % upadu umrljivosti zaradi samomora v zadnjih letih, v letu 2018 zaradi njega izgubili 353 življenj. Gorenjska regija se po številu storjenih samomorov uvršča med bolj ogrožene regije v Sloveniji. V zadnjih 10 letih je zaradi samomora na Gorenjskem umrlo 406 oseb.
Samomor predstavlja enega izmed največjih javnozdravstvenih problemov in izzivov današnjega časa. Na samomor vpliva zapleten preplet dejavnikov tveganja, ki se medsebojno največkrat prekrivajo in povezujejo. Med najpogostejše dejavnike za razvoj samomorilnega vedenja prištevamo duševne motnje. Med ostalimi dejavniki, ki povečujejo tveganje za samomor so izguba bližnjih, finančne težave, samomor v družini, kronične bolezni, diskriminacija, prejšnji poskusi samomora. Raziskave na področju epigenetike v zadnjih letih kažejo tudi na povezavo epigenetskih mehanizmov s samomorilnim vedenjem.
Preventiva in preprečevanje samomorilnega vedenja sta ključni nalogi, ki se jima je treba neprekinjeno posvečati. Pri preprečevanju je pomemben čisto vsak posameznik kot član družbe, kot otrok, starš, prijatelj, kolega ali sosed. Pomembno je ozaveščanje ljudi, izobraževanje sebe in drugih o morebitnih vzrokih samomora in prepoznavanju opozorilnih znakov, empatija ter skrb za ljudi v stiski.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje zadnja leta opažamo porast števila samomorov na Gorenjskem, s čimer se gorenjska regija uvršča med bolj ogrožene slovenske regije. Leta 2017 je samomorilni količnik na Gorenjskem (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 21,1 (29,7 za moške in 12,7 za ženske), v Sloveniji pa 19,9 (31,9 za moške in 8,1 za ženske). V desetletnem obdobju od leta 2008 do 2017 se je na Gorenjskem samomorilni količnik gibal med 15,9 in 22,6 (med 36,6 in 25,3 za moške ter 13,6 in 4,8 za ženske). Leta 2008 smo zabeležili najnižji samomorilni količnik, od tedaj pa narašča in leta 2014 preseže slovensko povprečje.
Slika 1. Gibanje samomorilnega količnika, Gorenjska in Slovenija, 2008-2017
Vir: NIJZ
Zaradi samomora je na Gorenjskem v letu 2017 umrlo 43 oseb (30 moških in 13 žensk), v zadnjih desetih letih od leta 2008 do leta 2017 pa 406 oseb, 317 (78,1 %) moških in 89 žensk (21,9 %).
Razlike v stopnji samomora beležimo tudi med posameznimi upravnimi enotami. V desetletnem obdobju od leta 2008 do 2017 je bila najbolj ogrožena upravna enota Škofja Loka s povprečnim samomorilnim količnikom 23,2, sledijo upravna enota Radovljica (22,6), upravna enota Jesenice (22,3) in upravna enota Kranj (17,6). V upravni enoti Tržič je bil povprečni samomorilni količnik v opazovanem obdobju najnižji (12,6).
Slika 2. Povprečni samomorilni količnik po upravnih enotah, gorenjska regija, 2008-2017
Vir: NIJZ
Samomor je kompleksen pojav, ki predstavlja izziv za strokovnjake na področju prepoznavanja in preprečevanja. Z namenom ohranjevanja in krepitve duševnega zdravja je Državni zbor Republike Slovenije lani sprejel Resolucijo o duševnem zdravju, ki je preprečevanje samomora prepoznala in uvrstila med eno od prednostnih nalog.
Nacionalni inštitut za javno zdravje
Območna enota Kranj
