Kolera – Afrika

Večina okužb poteka brez simptomov ali le z blago drisko. Pri približno 20% okuženih se pojavi težka oblika bolezni s hudo vodeno drisko, ki privede do hude dehidracije. Brez zdravljenja se bolezen v 50% konča smrtno. Pri bolnikih, ki prejmejo ustrezno terapijo, smrtnost pade pod 1%.

Bacil kolere se prenaša s fekalno (z iztrebki) onesnaženo vodo ali hrano.

Izbruhi kolere so povezani z neustrezno sanitarno ureditvijo in pomanjkanjem pitne vode. Kolero preprečujemo z ustrezno higieno, dostopom  do higiensko neoporečne pitne vode (kloriranje ali prekuhavanje) in ustrezno higieno živil.

V Afriki ima na pojavljanje kolere velik vpliv južna oscilacija El Niño (ENSO), ki ima za posledico povečano količino padavin v vzhodni Afriki in zmanjšanje količine padavin v južni in zahodni Afriki ter delih Sahela.

V letu 2017 so o izbruhih kolere poročali iz številnih afriških držav.

Tako so od začetka pojava El Nino, ki je v Somaliji povzročil hudo sušo, zaznali porast akutnih vodenih drisk in kolere. Hiter in velik porast so zaznali predvsem v začetku leta 2017, kjer so potrdili 31 764 primerov vodenih drisk in kolere, z vključno 618 smrtnimi primeri.

Najbolj prizadeta območja so na jugu: Bay, Bakol, Spodnji Shabelle, Srednji Juba in Gedo. Smrtnost je bila 1,9%.

O koleri v letu 2017 poročajo tudi iz Etiopije, in sicer so prijavili 32 689 primerov z vključno 776 smrti (smrtnost 2,4%). Najbolj prizadeto območje je regija Somali, iz katere je 91% vseh bolnikov in 99% smrti.

Maja 2017 so iz Dar es Salaama v Tanzaniji poročali o 11 primerih kolere, o dveh primerih pa so aprila poročali tudi z Zanzibarja.

Kenija je od januarja do maja 2017 poročala o 303 primerih kolere, od katerih jih je pet umrlo.

Med 27. aprilom in 14. majem so iz Jemna poročali o 11 046 primerih kolere, vključno s 124 smrtmi. O koleri poročajo iz 18 od 21 okrožij.

 

Ocena tveganja za evropske državljane

Število prijavljenih primerov v Etiopiji, Keniji, Somaliji, Jemnu in Tanzaniji se od leta 2000 med leti spreminja. V letu 2017 so zaznali pomemben porast števila obolenj. Vzroki so predvsem v humanitarni krizi v regiji, ki ima za posledico motnje v preskrbi s pitno vodo, pomanjkljivo sanitacijo ter selitve populacije v prenatrpana taborišča.

Kljub porastu primerov kolere na Afriškem rogu je tveganje za popotnike iz evropskih držav nizko.

Tveganje je višje za osebe, ki bodo obiskale ali se zadrževale pri prijateljih ali sorodnikih na prizadetih območjih, humanitarnre ali zdravstvene delavce, ki so v stiku z bolniki s kolero ali z onesnaženo vodo ali hrano, še predvsem pa za tiste, ki delujejo na območjih, kjer je dostopnost do zdravstvene oskrbe otežen.

Verjetnost vnosa kolere v države EU/EGP preko oseb, okuženih s kolero, je nizka, vendar se lahko poviša v primeru naraščanja števila bolnikov na prizadetih območjih.

Vnos kolere preko živil, ki jih v državo vnesejo osebe, ki so obiskale sorodnike ali prijatelje na prizadetih območjih, je možen, vendar je verjetnost večjega izbruha majhna. Zboleli bi posamezniki, ki bi okužena živila pojedli.

Zaradi visokega higienskega standarda v državah EU/EGP je pojav sekundarnih primerov kolere v družini in med zdravstvenimi delavci zanemarljiva.

Tudi prenos kolere na potnike v letalu, s katerim potuje bolnik s kolero, je zelo malo verjeten, razen v primeru neposredne izpostavljenosti izbruhanini ali blatu bolnika.

PRIPOROČILA ZA SLOVENSKE DRŽAVLJANE

Vsem potnikom, ki nameravajo potovati na prizadeta območja, svetujemo obisk potniške ambulante, kjer bodo prejeli informacije o trenutni epidemiološki situaciji. Svetovali jim bodo tudi ustrezne preventivne ukrepe :

• temeljito umivanje rok po uporabi stranišča, pred pripravo hrane in pred  jedjo,
• pijemo samo ustekleničeno vodo ali druge originalno zaprte pijače,
• zobe umivamo s čisto, po možnosti ustekleničeno vodo,
• v izrednih primerih vodo prefiltriramo  in prevremo (vre naj 5 min),
• ne pijemo pijač z ledom,
• uživamo samo dobro prekuhano ali prepečeno hrano, ki mora biti postrežena še vroča,
• uživamo sadje, ki si ga sami olupimo,
• ne kupujemo hrane pri uličnih prodajalcih,
• ne uživamo surovega mesa, morskih sadežev, surovega mleka in mlečnih izdelkov iz surovega mleka,
• ne uživamo slaščic in doma pripravljenega sladoleda,
• ne uživamo svežih solat.

Cepivo proti koleri v Sloveniji ni na voljo.