Udeležite se delavnic, prisluhnite zanimivim predavanjem, okroglim mizam, pogovorite se s strokovnjaki ali obiščite interaktivne koticke in katero od številnih stojnic.
PodrobnoV kratki publikaciji v slovenskem in angleškem jeziku želimo bralcu predstaviti razširjenost uporabe tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije in izpostaviti skupine s povečanim tveganjem za uporabo omenjenih psihoaktivnih snovi.
Publikacija je namenjena vsem, ki želijo hiter vpogled v področje rabe tobaka, alkohola in prepovedanih drog (predvsem konoplje), ter jih zanimajo skupine z večjim tveganjem za uporabo omenjenih psihoaktivnih snovi in vsem, ki v različnih resorjih tako na ravni države kot na ravni lokalne skupnosti (so)ustvarjajo politike in programe na področju zmanjševanja uporabe psihoaktivnih snovi ter lahko pripomorejo, da bo škoda zaradi uporabe teh snovi čim manjša.
Kajenju tobaka pripisujemo v Sloveniji veliko breme bolezni in prezgodnjih smrti ter visoke stroške za posameznika, zdravstveni sektor in družbo. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, pri nas vsak dan umre 10 prebivalcev, to je letno 3.600 življenj, kar četrtina od teh se konča že pred 60. letom starosti. Letno zaradi kajenja umre več prebivalcev Slovenije kot zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj. Raziskava, katere rezultate predstavljamo v publikaciji kaže, da v Sloveniji kadi približno četrtina prebivalcev, starih 15 do 64 let. Višji delež kadilcev beležimo med moškimi kot ženskami, pa tudi v določenih skupinah prebivalcev, to so moški s srednješolsko izobrazbo ali manj, ženske s srednješolsko izobrazbo, brezposelni moški in ženske, moški in ženske iz spodnjega razreda glede na materialni status in moški, ki živijo sami oziroma brez partnerja. Prisotne so znatne socialno-ekonomske neenakosti v kajenju. Prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem ter tisti z večjim številom kazalnikov nizkega socialno-ekonomskega položaja bolj verjetno kadijo, so bolj verjetno kadili kadarkoli v življenju in manj verjetno opustili kajenje.
Alkohol predstavlja v Sloveniji velik javno zdravstveni problem. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da predstavlja škodljivo pitje alkohola vzročno komponento (edino ali dodatno) za več kot 200 prepoznanih bolezenskih stanj in poškodb. Po podatkih NIJZ v Sloveniji na dan zaradi alkohola izgubimo vsaj dve življenji, vsaj 10 oseb pa je sprejetih na zdravljenje v bolnišnico, zdravstveni in nekateri drugi stroški (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja), ki so povezani s pitjem alkohola, pa so za leto 2011 ocenjeni kar na 242 milijonov evrov. Kot je pokazala pričujoča raziskava, se skoraj polovica prebivalcev Slovenije, starih med 15 in 64 let, uvršča med tvegane pivce, kar pomeni, da pijejo alkoholne pijače v čezmernih količinah in/ ali se vsaj enkrat v letu visoko tvegano opijejo. Glede tveganega pitja so bolj ogroženi moški, so pa tako pri moških kot ženskah prisotne znatne socialno-ekonomske neenakosti v pitju alkohola. Prebivalci v skupinah z nižjim socialno ekonomskim položajem so praviloma bolj verjetno abstinenti ali čezmerni pivci in se manj verjetno opijajo.
Uporaba prepovedanih drog ima številne škodljive posledice za človekovo zdravje, saj vodi v razvoj odvisnosti, v prezgodnje smrti zaradi predoziranj, okužbe s HIV in hepatitisoma B ter C, poleg tega ima tudi socialne posledice, povzroča ekonomsko škodo in vodi v kriminal. Kot je pokazala pričujoča raziskava, je katero izmed prepovedanih drog vsaj enkrat v življenju uporabilo 16 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let. Starostno obdobje za začetek uporabe večine prepovedanih drog je od 18. do 22. leta. Najbolj razširjena prepovedana droga med prebivalci Slovenije je konoplja. Glede uporabe konoplje so bolj ogroženi mlajši prebivalci Slovenije ter moški bolj kot ženske, so pa tako pri moških kot pri ženskah prisotne znatne socialno-ekonomske neenakosti v uporabi konoplje. Čeprav konopljo uporabljajo tako prebivalci z višjim kot prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem, pa prebivalci v skupinah z višjim socialno-ekonomskim položajem uporabo konoplje opuščajo v večji meri kot prebivalci v skupinah z nižjim socialno-ekonomskim položajem.
Uporaba več kot ene psihoaktivne snovi istočasno ob eni priložnosti ali ob različnih priložnostih je pogost način uporabe psihoaktivnih snovi, še posebej v določenih starostnih skupinah in subkulturah, kot so mladostniki in mladi odrasli ter obiskovalci nočnih klubov. Pri uporabi kombinacij različnih psihoaktivnih snovi obstaja tveganje za sinergistične oziroma kumulativne učinke na možganske funkcije in se poveča tveganje za zdravje, telesno in duševno. Približno petina prebivalcev Slovenije starih 15 do 64 let poroča o uporabi kombinacij tobaka, alkohola oziroma konoplje (v naši raziskavi to pomeni pomeni vsaj dve od navedenih vedenj: kajenje tobaka, čezmerno pitje v zadnjih 12 mesecih, opijanje v zadnjih 12 mesecih, uporaba konoplje v zadnjih 12 mesecih), pri čemer je delež višji med moškimi kot ženskami in višji v določenih skupinah prebivalcev (mlajši moški in ženske, moški z osnovnošolsko izobrazbo ali manj, ženske s srednješolsko izobrazbo ali manj ter moški in ženske, ki živijo brez partnerja). Raziskava je tudi tu pokazala na socialno-ekonomske neenakosti; prebivalci z nižjo izobrazbo bolj verjetno uporabljajo kombinacije kot tisti z višjo.
Celotna publikacije je objavljena na naslednji povezavi.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
