Otroci

Do dobre energije brez energijskih pijač

Otroci

Nacionalni inštitut za javno zdravje, skupaj s partnerji, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, Sekcijo za primarno pediatrijo, Sekcijo za šolsko, študentsko in adolescentno medicino, Fakulteto za šport, Inštitutom za nutricionistiko, Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenjem športnih zvez, SLOADO - Slovensko antidoping organizacijo in Zvezo potrošnikov Slovenije v tem tednu ponovno stopamo skupaj in opozarjamo, da energijske pijače niso primerne za otroke in mladostnike. Za moč in energijo mladi potrebujejo predvsem uravnoteženo prehrano, redno ukvarjanje s športom ter kakovosten spanec oz. dovolj počitka.

Zadnje posodobljeno: 18.10.2023
Objavljeno: 18.10.2023

Energijske pijače pije kar 40,9 % mladostnikov

Sveži podatki raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC, 2022) kažejo, da energijske pijače pije kar 40,9 % mladostnikov. Dr. Urška Blaznik z NIJZ pojasnjuje: »Energijske pijače pije vsak peti 11-letnik in že vsak drugi 15-letnik. Podatki tudi kažejo, da je odstotek tistih, ki pijejo energijske pijače, značilno višji med fanti (46,7 %) kot dekleti (35,2 %) in med starejšimi kot med mlajšimi mladostniki (11-letniki: 19,5 %, 13-letniki: 37,1 %, 15-letniki: 52,7 %, 17-letniki: 52,3 %)« ter dodaja: »Najvišji odstotek pitja energijskih pijač ugotavljamo pri 17-letnih fantih, med katerimi jih energijske pijače pije že več kot polovica (60,3 %). Zanimivo pa je, da se je v obdobju 2014-2022 znižal odstotek 13-letnih fantov, povišal pa odstotek 11- in 13-letnih deklet, ki uživajo energijske pijače.«

»Ista raziskava kaže, da je le približno petina (19,7 %) mladostnikov vse dni v tednu telesno dejavnih vsaj eno uro na dan skladno s priporočili in da se odstotek redno telesno dejavnih mladostnikov znižuje, slabšajo pa se tudi rezultati na področju spanja mladostnikov. Le nekaj več kot tretjina (38,7 %) 11- in 13-letnikov in približno petina (19,3 %) 15- in 17-letnikov spi med šolskimi dnevi v skladu s priporočili,« je povedala Mojca Pečnik Trnovšek z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Do dobre energije brez energijskih pijač

»Nobenega dobrega razloga ni, da bi otroci in mladostniki pili energijske pijače, a ravno oni so največji porabniki teh pijač, poraba med njimi pa zaskrbljujoče narašča. Tako starši kot mladi se premalo zavedajo tveganj,« je ob pričetku jesenske akcije osveščanja povedala Vesna Marinko z Ministrstva za zdravje, kjer koordinirajo skupno akcijo s sloganom »Do dobre energije brez energijskih pijač«.

Energijske pijače niso običajne brezalkoholne pijače

Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je pojasnil, zakaj energijske pijače niso običajne brezalkoholne pijače: »Vsebujejo predvsem kofein in ostale snovi za poživitev, večji delež sladkorja ali sladila, ter barvila in arome. Nekatere od teh snovi sicer najdemo tudi v običajni hrani, vendar v veliko manjših količinah in odmerkih, kot jih posameznik zaužije z energijskimi pijačami. Zaradi nižje telesne mase se pri otrocih in mladostnikih neželeni učinki pojavijo hitreje in bolj intenzivno kot pri odraslih. Za določitev varnega vnosa kofeina pri otrocih in mladostnikih ni na voljo dovolj podatkov, zato se pri njih uporaba energijskih pijač popolnoma odsvetuje. Pogosto vsebujejo še velike količine sladkorja. Z eno popito pločevinko energijske pijače (500 ml) v telo vnesemo tudi do 55 g sladkorja oziroma 11 vrečk (5g) sladkorja.«

Denis Baš, dr. med. spec. ped. iz Sekcije za primarno Pediatrijo, in prof. dr. Mojca Juričič iz Sekcije za šolsko, študentsko in adolescentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu sta opozorila na tveganja za zdravje: »Vnos čezmernih količin kofeina, povezan s pitjem energijskih pijač, kratkoročno vodi v spremenjen ritem bitja srca, višji krvni tlak, razburjenost, nervozo, tesnobo, glavobole, dehidracijo, bolečine v trebuhu, dolgoročno pa v povečano izločanje stresnih hormonov in težave s spancem. Zaradi dodanega sladkorja so slednje povezane tudi s tveganjem za prekomerno telesno maso, nastankom sladkorne bolezni tipa 2 in propadanjem zob. Vplivajo na delovanje živčnega sistema, srca in ožilja, prebavnega sistema in mišic.«

»Energijske pijače na hitro poživijo uporabnika, dolgoročno pa izjemno slabo vplivajo na njegovo zdravje in energijo za spopadanje z vsakodnevnim stresom in drugimi izzivi. Pravilni odmerek za ohranjanje ustrezne življenjske energije je vsakodnevna telesna vadba, kjer se preznojimo in globoko zadihamo,« je razložil prof. Gregor Jurak s Fakultete za šport. 

Energijske pijače niso športni napitki

Strokovnjaki s področja športa poudarjajo, da je uživanje energijskih pijač ob večjih telesnih naporih oz. ob intenzivni vadbi še posebej tvegano.

»Ne zamenjujmo energijskih pijač s športnimi napitki, ki so namenjeni nadomeščanju izgubljenih snovi med naporno vadbo. Zaradi povečanega znojenja med vadbo in diuretičnega učinka kofeina lahko pride do hude dehidracije, močnejšega in hitrejšega bitja srca in zapletov delovanja srčne mišice, lahko se sprožijo srčne aritmije,« je pojasnila dr. Nina Makuc iz Slovenske antidoping organizacije.

»Pri otrocih in mlajših mladostnikih, še posebej tistih, ki so vključeni v športne programe, je zaradi povečane telesne aktivnosti in s tem povečanega tveganja dehidracije pomemben zadosten vnos tekočine preko celega dneva. V večini primerov pri otrocih in mladostnikih za pokritje potreb po vnosu tekočine zadostuje voda. Po športnem napitku naj  posežejo v primeru dalj časa (90 min in več) trajajoče intenzivne vadbe v oteženih okoliščinah (v visoki vročini, visoki vlažnosti zraka), kadar so spontano aktivni že pred vadbo ali vadbo pričnejo s pomanjkanjem tekočine v telesu. Energijske pijače poleg visoke vsebnosti sladkorja in kofeina, praviloma vsebujejo številne zeliščne izvlečke, tavrin, glukoronolakton, l-karnitin, aminokisline, arome in druge substance, ki so za otroke in mladostnike nepotrebne in potencialno škodljive. Za razliko od energijskih pijač športne napitke uvrščamo v kategorijo športne prehrane in predstavljajo predvsem z elektroliti (natrij, kalij, klor, kalcij, itd.) in ogljikovimi hidrati (glukoza, fruktoza, maltodekstrin) obogatene napitke, ki so namenjeni uživanju med vadbo. V zadnjih letih se na trgu pojavljajo tudi športni napitki, ki vsebujejo druge učinkovine in po sestavi niso podobni »tradicionalnim« športnim napitkom. Otroci in starši naj bodo zato zelo  pozorni, da športni napitki ne vsebujejo stimulansov in dodatkov, ki naj bi povečali zmogljivost in niso primerni za otroke in mladostnike,« so dodali na Olimpijskem komiteju Slovenije Slovenije  ̶  Združenju športnih zvez. 

Agresivno oglaševanje energijskih pijač je problematično

Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije je pojasnila: »Anketa, ki smo jo leta 2021 izvedli med ljubljanskimi osnovnošolci, je pokazala zelo slabo poznavanje problematike s strani staršev. Ugotovili smo, da energijske pijače nemalokrat otrokom ponudijo starši sami, misleč, da gre le za eno izmed brezalkoholnih pijač. Prav tako je problematično agresivno oglaševanje energijskih pijač. Pojavljajo se kot promotorji športnih dogodkov in sponzorji uspešnih športnikov, kar daje mladostnikom in tudi staršem vtis, da so energijske pijače primerne za uživanje med športno aktivnostjo.«

 


Strokovnjaki v en glas poudarjajo, da je najboljša pijača voda. Energijske pijače odločno odsvetujejo. Za ustrezno preskrbo s tekočino otroci in mladostniki dnevno potrebujejo približno 1,5 litra tekočine. Najboljša je pitna voda, pa tudi nesladkani čaji, v primeru povečanih potreb pa z vodo razredčeni 100 % sadni in zelenjavni sokovi. Za dobre telesne in miselne sposobnosti naj starši skrbijo, da bodo otroci jedli zdravo, raznovrstno hrano, da bodo dovolj telesno dejavni, pa tudi, da bodo imeli pogoje za zadosten in kakovosten spanec in počitek oz. regeneracijo.


 

Več o energijskih pijačah (pdf dokument za tisk):

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno