Listerioza

Povzročitelj
Listeriozo povzroča bakterija Listeria monocytogenes (listerija), ki je zelo razširjena v naravnem okolju. V naravi se nahaja v vodi, odplakah, na rastlinah ter v živalskem in človeškem blatu. Z listerijo so lahko okužena živila, kot so sir, surovo mleko, nekatere vrste mesa, zelenjava in sadje.

Način prenosa
–         z neposrednim stikom z okuženo živaljo pri delu s kužnim materialom (vstopno mesto bakterije je koža),
–         z okuženim zrakom (vstopno mesto je očesna veznica),
–         skozi usta (vstopno mesto so prebavila),
–         možen je prenos od okužene matere na plod skozi posteljico ali okužba novorojenca ob porodu.

Najbolj pogosta pot okužbe je ob zaužitju nepravilno obdelane in pripravljene hrane, ki je lahko kontaminirana pri proizvodnji ali predelavi. Listerijo lahko najdemo predvsem v mleku in mlečnih izdelkih, ki niso ustrezno termično obdelani, ter v živilih za neposredno uživanje z daljšim rokom uporabe (npr. gotova delikatesna živila). Dolgo shranjevanje teh živil v hladilniku omogoča nadaljnje povečevanje števila listerij, za katere je značilno, da rastejo tudi pri nizkih temperaturah hladilnika.

Najbolj tvegana živila za okužbo z listerijo so:
–         surovo oz. toplotno neobdelano mleko ter mlečni izdelki iz surovega oz. toplotno
–         neobdelanega mleka, zlasti mehki siri, kot so feta, siri s plemenito plesnijo,
–         surova, slabo oprana zelenjava in sadje,
–         surovo meso (karpačo, tatarski biftek), toplotno nezadostno obdelano meso in
–         poltrajni suhomesni izdelki,
–         delikatesni izdelki, kot so fermentirane salame in klobase, delikatesne solate,
–         surove in prekajene ribe (losos, postrv, slanik..), suši, morski sadeži.

Dovzetnost
Zbolevajo predvsem bolniki z okvarami imunskega sistema, nosečnice, novorojenčki in starostniki ter ljudje določenih poklicev (veterinarji, laboratorijski delavci, delavci na kmetiji, v klavnici).

Inkubacija in potek bolezni
Čas od okužbe do znakov bolezni traja lahko od nekaj pa vse do 70 dni. Zaradi tega zbolela oseba znakov bolezni večinoma ne more povezati z zaužitimi živili.
Listerija najpogosteje povzroči prehodno nosilstvo brez znakov okužbe. S kliničnimi znaki zbolimo redko. Večina odraslih, predhodno zdravih oseb, bolezen preboli v nekaj dneh, blaga okužba poteka s simptomi gripi podobnega obolenja, kot so slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, zvišana telesna temperatura.
Za okužbo ranljivejše skupine ljudi lahko razvijejo simptome, ki so dolgotrajni, hudi in lahko ogrožajo življenje. Okužba poteka kot težko sistemsko obolenje s prisotnostjo bakterij v krvi, vnetjem možganov in možganskih ovojnic. Smrtnost je v teh primerih visoka, tudi do 50 %.
Nosečnice sicer praviloma zbolijo le z blagimi simptomi, okužba pa predstavlja veliko tveganje za plod. Možne posledice okužbe so splav, mrtvorojenost ali zgodnja smrt novorojenčka. Smrtnost novorojencev je visoka. Pri preživelih novorojenčkih se lahko pojavljajo resne zdravstvene težave, kot so duševne motnje, ohromitve, slepota, motnje v razvoju možganov, srca in ledvic.
Listerije lahko pri otrocih ali odraslih povzročijo žariščne okužbe, ki se kažejo kot razjede na koži, gnojno vnetje očesne veznice, žrela, srca, sklepov, kosti, možganov, vnetje trebušne mrene, žolčnika, pri ženskah vnetje rodil.
Po zaužitju hrane, ki je kontaminirana z velikim številom listerij, se lahko razvije akutna bolezen s hudo drisko, bruhanjem, vročino, bolečinami v trebuhu in glavobolom. Inkubacija je v teh primerih kratka, od 9 do 32 ur.

Zdravljenje
Bolezen zdravimo z antibiotiki.

Preprečevanje
Živila, ki so onesnažena z listerijo, lahko resno ogrozijo naše zdravje, zato je pomembno, da pri rokovanju z živili upoštevamo naslednja priporočila:
–         živila za neposredno uživanje porabimo čim prej oziroma najkasneje do roka uporabe,
–         dosledno izvajajmo osebno higieno, zlasti temeljito in pravilno umivanje rok,
–         temeljito in sprotno čistimo delovne površine, posodo, pribor, kuhinjske pripomočke,
–         hladilnik,
–         sadje in zelenjavo pred nadaljnjo pripravo in zaužitjem temeljito operemo,
–         hitro pokvarljiva živila hranimo na hladnem (pod 4 stC),
–         pred zaužitjem živila zadostno toplotno obdelamo (nad 85 stC),
–         preprečujemo navzkrižno onesnaženje (po stiku s svežim mesom, ribami, zelenjavo idr. takoj operemo roke, delovne površine in pripomočke z vročo vodo ter milom, za že pripravljeno hrano vedno uporabljamo samo čisto orodje in pripomočke, preprečiti je treba križanje poti priprave surovih živil in kuhane hrane, pri svežem mesu je treba paziti, da ne pride v stik z zelenjavo ter z že pripravljenimi jedmi),
–         pri izbiri živil se zavedajmo, da so nekatera živila tvegana. Ne uživajmo tveganih živil,
–         če spadamo v katero od ogroženih skupin. Zlasti pomembno je, da navedena priporočila upoštevajo nosečnice. Uživajo naj le sveže pripravljene in toplotno zadostno obdelane jedi!

Priporočila za nosečnico, ki je zaužila hrano, za katero se domneva, da je bila onesnažena z listerijo (Listeria monocytogenes), dostopno na naslednji povezavi.