V Celju o uspehih državnih presejalnih programov in psiholoških vidikih odzivnosti v te programe

Celje, 5. april 2019 – Strokovni posvet ob svetovnem dnevu zdravja v Celju je bil namenjen zgodnjemu odkrivanju raka in psihološkim vidikom odzivnosti v presejalnih programih. Srečanja, ki so ga z združenimi močmi pripravili Nacionalni inštitut za javno zdravje, Celje Zdravo mesto in Mestna občina Celje, se je udeležilo več kot 100 udeležencev. Med njimi so bili strokovnjaki s področja zdravstva, predstavniki nevladnih organizacij, ambasadorji presejalnih programov (prostovoljci), upokojenci, onkološki bolniki in srednješolci.
V Sloveniji imamo tri presejalne programe – Svit, Dora in Zora – namenjene zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke, raka dojk in materničnega vratu. Vse tri presejalne programe so udeleženci posveta podrobneje spoznali, pa tudi breme raka na Celjskem in v Sloveniji kot izhodišče za različne javnozdravstvene ukrepe. Skupna dilema vseh presejalnih programov se še vedno nanaša na problem neodzivnosti vabljenih v programe. Po eni od raziskav so razlogi za neodzivnost usmerjeni v ‘nimam časa’, ‘čakajo me nujnejše stvari’, ‘zdrav sem’ … Velikokrat je v ozadju neodzivnosti prisoten strah. O razumevanju neodzivnosti skozi razumevanje strahu je v svojem predavanju razmišljala psihologinja in psihoterapevtka Ana Miletič Herič. O bremenu raka in rezultatih presejalnih programov so predavale prim. Nuša Konec Juričič (kako lahko ukrepamo na področju javnega zdravja), prim. Jana Govc Eržen, (10-letno delovanje programa Svit), prim. izr. prof. dr. Alenka Repše Fokter (o programu Zora), epidemiologinja Katja Jarm (o programu Dora). O osebnih zgodbah so spregovorile Stanka Drobnak, ambasadorka Programa Svit, Olga Nezman iz Društva za boj proti raku regije Celje in dr. Tanja Španić, predsednica slovenskega Združenja Europa Donna. Pristope in nekatere rezultate promocije zdravja, ki omogočajo v Celju prijetnejše in bolj kakovostno življenje, je predstavila Polonca Ocvirk iz Mestne občine Celje.