Udeležite se delavnic, prisluhnite zanimivim predavanjem, okroglim mizam, pogovorite se s strokovnjaki ali obiščite interaktivne koticke in katero od številnih stojnic.
PodrobnoZaradi počitnic, dopustov, dolžine dneva in višjih temperatur poleti več časa prebijemo na prostem, še zlasti ob sončnih dneh. Žal pa ima sonce poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota), tudi škodljive učinke na naše zdravje.
Sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju nismo izpostavljeni le na obali in ob bazenu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, pri kolesarjenju ali pri hoji v šolo, pri rekreaciji in športu na prostem, pri druženju na prostem s prijatelji in vrstniki, na pikniku, pri delu na vrtu itd. Prekomerno izpostavljanje UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. UV sevanja z našimi čutili ne zaznavamo.
Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A, B in C sevanje med rakotvorne dejavnike (skupina 1). Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi.
Pojav škodljivih učinkov UV sevanja na naše telo lahko s pravilnim samozaščitnim ravnanjem zmanjšamo ali preprečimo in ostanemo zdravi:
Takrat je moč UV sevanja največja. Če se le da, preživimo ta čas v senci. Aktivnosti na prostem opravimo pred 10. oz. po 17. uri.
Kadar se ne moremo umakniti v senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih ali temnejših barvah in oblačila v več plasteh nudijo boljšo zaščito. Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5-10 cm) ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu.
Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani.
Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem (kreme, geli…) služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oz. angl. SPF) 30 ali več. Pomembna je zadostna količina nanosa (5 ml – 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in pogostost nanašanja. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsake 2 uri oz. pogosteje (po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.).
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) zaključuje, da ni dvoma, da nam malo izpostavljanja soncu koristi in hkrati poudarja, da za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že 5 do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) dva do trikrat tedensko.
V Sloveniji obisk solarija mlajšim od 18 let odsvetujemo. Prepoved uporabe solarija v ne zdravstvene namene za mlajše od 18 let so zaradi škodljivih vplivov na zdravje v preventivne namene v zakonodaji sprejele že mnoge države v EU in ZDA, medtem ko je uporaba solarijev v Braziliji in Avstraliji v namene pridobivanja zagorele polti prepovedana.
|
Plakat Varno s soncem – Opomnik s priporočili za zaščito pred soncem
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
