Številni sodobni znanstveni izsledki govorijo o pomembnosti dojenja za zdravje otroka in matere, pomen dojenja pa sega onstran individualnih zdravstvenih koristi. Smiselno je premisliti o okoljski pravičnosti, o tem, da naj človeštvo zmerno, učinkovito in smiselno rabi vire, ki so na voljo vsem živim bitjem. Človeško (materino) mleko je namenjeno človeškim potomcem, po svoji sestavi je prilagojeno posameznemu dojenčku in njegovim potrebam. Primerljivo velja za mleko drugih sesalcev. Pridobivanje živalskega mleka ali surovin za izdelavo mlečnih nadomestkov iz rastlin in njihova predelava zahtevata številne postopke in procese, ki puščajo svoj »okoljski odtis«. Proizvodnja mlečnih nadomestkov negativno vpliva na okolje in prispeva k podnebnim spremembam v vseh korakih od kmetijske pridelave (poljedelstvo in živinoreja) in proizvodnje izdelka, embaliranja, distribucije do končne oblike hrane v otroški steklenički; ob tem so potrebni tudi proizvodnja in distribucija stekleničk, cucljev in druge opreme ter energija in materiali za varno pripravo mlečnega nadomestka, npr. sterilizatorjev. Neutemeljena (pretirana) raba mlečnih nadomestkov je v nasprotju z naravnanostjo k varovanju okolja. Nasprotno pa dojenje ne zahteva nobenih drugih virov kot to, da mati zaužije dodatno hrano; in seveda njen čas oziroma posvečanje dojenju.
Zato je nujno, da vsem ženskam, ki si želijo dojiti svoje otroke, to tudi omogočimo. Za dobre prakse dojenja ženske potrebujejo ustrezne informacije, možnosti, da se naučijo ustreznih veščin, dostopno in sočutno podporo, učinkovito pomoč ob težavah, in kar najboljše pogoje za uresničevanje tega vidika materinstva.
Bodoči in mladi starši se v želji omogočiti svojim otrokom kar največ in najboljše, velikokrat izgubijo v poplavi vseh mogočih izdelkov in pripomočkov, namenjenih otrokom ter za nego predvsem dojenčkov in malčkov, ki jih ponujajo trgovine. Svetujemo, da v naprej kupijo le nujno potrebne izdelke za otroka in bodo ostalo kupili ali si morda izposodili, če se bo pokazala potreba po nekem izdelku oziroma pripomočku. Poleg izdelkov za enkratno uporabo, je v Sloveniji za nego otroka ter mame ob dojenju in po porodu na voljo tudi mnogo zdravju prijaznih trajnostnih izdelkov, ki se lahko večkrat uporabijo, tudi pri več otrocih in ki za seboj ne puščajo ogromnih količin težko razgradljivih smeti. Zato naj bo čudovit in poseben dogodek, kot je prihod novega bitja na ta naš svet, prijazen tudi do našega planeta. Planeta Zemlje, ki smo si ga izposodili od naših otrok.
Dojenje je okoljsko zavedno delovanje. Veste, da večina mater v Sloveniji svojega novorojenčka začne dojiti in več kot polovica dojenčkov se hrani pri materinih prsih še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka. Skupaj za dobro zdravje planeta.
Pripravili: dr. Zalka Drglin in Irena Krotec
