Zakaj so starejši, poleg otrok, med najbolj ogroženimi, če pozabijo na pitje tekočine?
Dehidracija je med starejšimi pogost pojav kot posledica zmanjšanega uživanja in povečanih izgub tekočine. Poleg tega se s staranjem zmanjša ledvična funkcija, s čimer se dodatno zmanjša sposobnost odzivanja na pomanjkanje tekočin. Ključno pa je, da pri starejših upade zmožnost prepoznavanja občutka žeje, zato je nujno, če sami ne zaznamo, da nas na to nekdo večkrat opozori. Zaradi povečanega znojenja npr. v vročih dneh moramo biti na vnos tekočine še posebej pozorni, zlasti če smo telesno dejavni, kar prav tako pospešuje izgubljanje tekočin. Pri povečani izgubi tekočin je treba biti pozoren tudi na izgubo elektrolitov in glukoze, kar lahko preprečimo z uživanjem slane in sladke hrane oziroma izotoničnih napitkov.
Ali je še vedno najbolje piti vodo, ne sokov ali alkohola, in koliko potrebne količine tekočine odrasli pridobimo s hrano?
Za nadomeščanje izgubljene tekočine je najprimernejša in najlažje dostopna vodovodna voda. Pitja vode ne smemo nadomestiti s pitjem kave, pravega čaja, sladkih in alkoholnih pijač. Kofein in alkohol delujeta blago diuretično, kar dodatno pospešuje izločanje vode iz telesa. Kar nekaj vode je tudi v hrani, zato je smiselno uživati čim več sezonske zelenjave in sadja, ki ju je v poletnih mesecih v izobilju. Čez dan naj bi povprečno aktivni odrasli popili od 1 do 1,5 litra vode, upoštevajoč, da s hrano zaužijemo v povprečju od 0,8 do 1 litra tekočine. Če uživamo na primer enolončnice, juhe, mleko, je delež vode iz hrane lahko še večji. Pijemo po manjših odmerkih, ne pretiravamo s količino. Tako uspešno preprečujemo dehidracijo in morebitno pregrevanje telesa, saj se s potenjem tudi znižuje telesna temperatura.
Poleg rednega pitja priporočenih tekočin se za dobre telesne in miselne zmožnosti priporoča dovolj telesne dejavnosti, zadosten in kakovosten spanec in počitek, kar je osnovni pogoj za ustrezno regeneracijo telesa. K dvigu ravni energije lahko prispeva že nekaj preprostih sprememb prehranskih in življenjskih navad, kot je redna telesna dejavnost in dovolj spanja ter dobra družba. Predvsem pa za dvig ravni energije otroci in mladostniki ne potrebujejo energijskih pijač.