5. maj 2023 – mednarodni dan higiene rok

Ti na kožo rok zaidejo ob stiku z različnimi predeli našega telesa in pri stiku z okuženimi osebami, predmeti ali površinami. Ko se z onesnaženimi rokami dotikamo svojega telesa, predvsem ust, nosu ali oči, povzročitelje bolezni vnesemo v telo. Tako se lahko okužimo, zato je pomembno, da se z neumitimi ali nerazkuženimi rokami ne dotikamo obraza, zlasti ne ust, nosu in oči. Z onesnaženimi rokami lahko prenašamo povzročitelje bolezni tudi na druge osebe ter predmete in površine, ki se jih dotikamo. Ko se onesnaženega predmeta ali površine dotakne druga oseba, lahko pride do prenosa okužbe. Če smo se kaj naučili v času epidemije covida-19 je to zavedanje o pomembnostih higiene rok. Ta je postala nepogrešljiv del našega vsakdana in dejanje, ki rešuje življenja. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato tudi letos pozivamo k skrbni in temeljiti higieni rok.

Pomen higiene rok v vsakdanjem življenju

Higiena rok je ena izmed najbolj učinkovitih ukrepov, ki jih lahko izvajamo za preprečevanje prenosa okužb,  zmanjšanje širjenja nalezljivih bolezni in obvladovanja okužb v boju z odpornostjo bakterij proti antibiotikom. Pri tem želimo izpostaviti, da higiena rok ne predstavlja samo umivanja ali razkuževanja rok, ampak pod pojmom higiena rok razumemo tudi uporabo ustreznih rokavic, izvajanje tehnike nedotikanja in vzdrževanje zdrave kože rok.

Postopek pravilnega umivanja rok

Umivanje rok je najpomembnejši higienski ukrep, ki ga ne smemo nadomeščati samo z razkuževanjem. Prav tako razkuževanje rok ne sme postati navada namesto umivanja rok. Razkuževanje rok je zlasti učinkovito pri uničevanju nesporogenih bakterijskih vrst, umivanje pa fizično odstrani tudi viruse in spore bakterij, ki so na razkužila lahko odporni.

Z umivanjem rok z vodo in milom na relativno enostaven način fizično odstranimo nečistoče in mikroorganizme z naših rok. Še posebej pomembno je dosledno in temeljito umivanje rok ob pojavu različnih obolenj in epidemije.

Pri umivanju rok si pod tekočo vodo roke najprej zmočimo in šele nato namilimo. S površine rok tako odplaknemo precejšne število mikroorganizmov in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito. Pomembno je, da so umiti vsi predeli rok (dlani, prsti, prostori med prsti, hrbtišče rok, konice prstov, palca, pod nohti, zapestja). Pipo zapremo s komolcem ali papirnato brisačo in ne z golo umito roko, še posebej če nismo doma. Če roke niso vidno umazane ali pa nimamo možnosti za umivanje rok pod tekočo vodo z milom, lahko umivanje rok nadomestimo tudi z razkuževanjem.

Razkuževanje rok

Razkuževanje rok v našem vsakdanjem življenju ni potrebno in ga izvajamo le, kadar umivanje rok ni mogoče. Le v posebnih primerih in po navodilih zdravstvenih delavcev se tudi v domačem okolju lahko uporablja razkuževanje rok.

Razkuževanje z rok ne odstranjuje umazanije, zato razkužujemo roke takrat, ko niso vidno onesnažene. Razkužila nikoli ne nanašamo na vlažne roke, saj se s tem zniža koncentracija razkužila, prav tako se roke bolj izsušijo. Tudi pri razkuževanju rok je pomembno, da so razkuženi vsi predeli rok. Po nanosu razkužila na celoten predel obeh rok počakamo, da se roke osušijo, saj so šele takrat tudi razkužene. Za razkuževanje uporabljamo namensko razkužilo za roke na osnovi 60 do 80 % alkohola. Pri tem je izjemno pomembno podariti, da sredstva za čiščenje in razkuževanje površin niso namenjena čiščenju in razkuževanju kože.

Pomembno je zavedanje, da sami poskrbimo za svoje zdravje in posredno za zdravje ljudi okoli nas tudi s čistočo svojih rok. S sprejemanjem pogoste higiene rok kot dela svojih vsakodnevnih praks lahko zmanjšamo možnost za okužbo in s tem ščitimo tako sebe kot druge.

Tudi otroci se s posnemanjem vzorcev odraslih veliko učijo, saj so za vse novosti zelo motivirani in učljivi. Prav zato je zelo pomembno, da jim s svojim ravnanjem predstavljamo vzor, jih postopoma navajamo higienskih navad, jim pri tem pomagamo in jih usmerjamo. Šele, ko bomo osnovne higienske principe ozavestili in jih tudi vestno izvajali, lahko pričakujemo preskok v pristopu in miselnosti posameznikov do osnovnih, velikokrat enostavnih, a zelo učinkovitih higienskih ukrepov.