Nosečnice, otroci in mladostniki predstavljajo posebej ranljive skupine prebivalstva, pri katerih je, zaradi rasti in razvoja organizma ter specifičnih fizioloških značilnosti, vpliv škodljivih kemikalij lahko še bolj izražen kot pri ostalih skupinah prebivalstva. Da bi spodbudila prizadevanja za manjšo izpostavljenost škodljivim snovem, je Svetovna zdravstvena organizacija za območje Evropske regije, na svoji 5. Ministrski konferenci 2010, v Parmi sprejela strategijo za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem. Tem prizadevanjem se je pridružila tudi Slovenija.
Ocenjevanje tveganja za razvoj in zdravje otrok in mladostnikov zaradi izpostavljenosti kemikalijam je ključnega pomena za vse nadaljnje aktivnosti na področju varovanja zdravja otrok v povezavi z okoljem. V okviru projekta, ki sta ga financirala Agencija Republike Slovenije za raziskovanje in Urad Republike Slovenije za kemikalije, je bil razvit metodološki pristop za ugotavljanje izpostavljenosti otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja. Na podlagi analiz bioloških vzorcev je bila ocenjena obremenjenost otrok in mladostnikov s temi kemikalijami ter izdelana ocena tveganje za zdravje. Projekt vodi Inštitut Jožef Stefan, partnerja pa sta Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano.
Izbor kemikalij temelji na podatkih predhodnih študij v R Sloveniji in v Evropi in je usklajen tudi s prioritetami, ki jim strokovna javnost trenutno posveča največ pozornosti. Med te spadajo zlasti spojine, ki povzročajo hormonske motnje in lahko delujejo tudi nevrotoksično: bisfenoli, ftalati, bromirani in fluorirani ogljikovodiki, in ostanke organofosfornih pesticidov ter sredstva za osebno nego kot so parabeni in triklosan. Poleg analiz vsebnosti onesnažil pa so bile opravljene tudi analize na prisotnost nekaterih kemikalij, ki so nujno potrebne za delovanje organizma in njegov (esencialni elementi).
Opis izbire oseb, povabljenih v raziskavo
Prioritetne kemikalije se nahajajo pretežno v predmetih splošne rabe. Iz dosedanjih izkušnjah in preteklih raziskav je poznano, da ni bistvenih razlik v izpostavljenosti potencialno škodljivim kemikalijam preko predmetov splošne rabe med ruralnim in mestnim območjem, zato za te kemikalije ne pričakujemo bistvenih razlik po geografskih območjih. Relativno malo podatkov je o izpostavljenosti kemikalijam, ki se uporabljajo v kmetijstvu (različne vrste pesticidov), zato je bila sprejeta odločitev, da bo raziskava potekala na območju intenzivnega kmetijstva – v Prekmurju. Glavni razlogi za izbor: območje intenzivnega kmetijstva vključno z vinogradništvom, bivanje prebivalcev v neposredni bližini kmetijskih površin, poraba pesticidov velika (ostanki določeni v površinskih vodah -monitoring), velikost izpostavljenega območja, vzhodni del Slovenije ima pričakovano nižjo življenjsko dobo (ta se pripisuje genetskim faktorjem in življenjskemu slogu) in pomanjkanje podatkov o izpostavljenosti prebivalcev škodljivim snovem.
Preiskovanci so bili k sodelovanju povabljeni na roditeljskih sestankih, kjer so bili straši seznanjeni s predvidenim potekom raziskave. Izbrani starostni skupini sta 6-9 let in 12-15. V vsaki skupini je predvideno preiskovanje 150 otrok, polovica fantov in polovica deklet.
Za potrebe analize prisotnosti kemičnih snovi so preiskovanci dal na voljo vzorce krvi, urina in las.
Raziskava vključuje tudi izpolnjevane vprašalnika o življenjskih navadah, načinu prehranjevanja in o okolju, kjer otroci sicer živijo. Ti podatki omogočajo sklepanje o potencialnih virih onesnažil.
Na osnovi podatkov v vprašalnikih in rezultatov analiz bioloških vzorcev bo narejena še ocena tveganja za zdravje.
Poročilo o ugotovitvah bo pripravljeno v začetku leta 2020 in bo objavljeno na teh spletnih straneh.