Osnovne informacije o humanem biomonitoringu

Humani biomonitoring (HBM) je določanje in spremljanje sprememb v človeških tkivih, tekočinah, celicah, biokemičnih procesih, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti kemični(m) snovi(em). HBM izpostavljenosti je določanje koncentracij kemičnih snovi v telesnih tekočinah in tkivih ter vse pomembnejše orodje pri oceni izpostavljenosti kemičnim snovem po vseh poteh vnosa iz različnih virov, kot so zrak, voda, hrana, predmeti splošne rabe, hišni prah. HBM se uveljavlja pri ugotavljanju škodljivih posledic izpostavljenosti (biomonitoring učinkov) in pri ugotavljanju prirojenih ali pridobljenih sposobnosti organizma, da se odzove na izpostavljenost določeni kemični snovi (biomonitoring občutljivosti). V procesu ocene tveganja HBM nadomešča oceno izpostavljenosti na podlagi okoljskega monitoringa, v procesu upravljanja s tveganji pa služi ugotavljanju uspešnosti ukrepov za zmanjševanje tveganj. HBM zagotavlja znanstveno podlago za javno zdravstvene intervencije in politične odločitve (WHO, 2015).

V zadnjih 15. letih smo priče globalnemu razmahu HBM. V Sloveniji se je 2007 na pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vzpostavil nacionalni program HBM (Perharič in Vračko, 2012). NIJZ je eden od ključih akterjev pri načrtovanju, izvajanju, interpretaciji rezultatov HBM, ocenjevanju tveganja (Ahačič et al, 2022, Perharič et al, 2017, Perharič et al., 2022) predlaganju ukrepov za zmanjševanje tveganja in spremljanja učinkovitosti teh ukrepov (več informacij na naslednji povezavi) in je član evropske platforme za HBM.

Kot primer dobre prakse na področju uporabe HBM pri varovanju zdravja velja posebej izpostaviti sistematično redno spremljanje vsebnosti svinca v krvi otrok v s svincem onesnaženi Zg. Mežiški dolini. Spremljanje poteka od 2004 in je pomembno pripomoglo k zmanjšanju tveganja za zdravje zaradi izpostavljenosti svincu (Ivartnik et al., 2018).

Biomonitoring kemikalij

Ljudje smo izpostavljeni velikemu številu kemikalij v okolju, vendar je izpostavljenost relativno slabo opredeljena, posebno za kronično izpostavljenost nizkim odmerkom. Podatki, pridobljeni z biomonitoringom odražajo celotno (kumulativno) izpostavljenost določeni kemikaliji, torej seštevek vseh možnih poti izpostavitve. Zato je biomonitoring najboljši način ocene izpostavljenosti organizmov onesnažilom v okolju. Ta podatek pa je ključnega pomena za  oceno tveganja za zdravje.

Z zbiranjem serije bioloških vzorcev v določenem časovnem obdobju pridobimo podatke o spremembah in trendih izpostavljenosti. Podatki o življenjskih navadah preiskovancev in o njihovi pretekli izpostavljenosti kemikalijam v okolju (npr. hobiji, osebne navade, dieta, poklic) omogočajo opredelitev potencialnih virov in poti izpostavitve.

Snovi, ki jih spremljamo v okviru biomonitoringa so lahko naravno prisotne ali pa je njihova prisotnost  v okolju posledica človekove aktivnosti. Lahko so v okolju  obstojne, hlapljive in mobilne in se razpršijo po velikih (geografskih) območjih. Tako je prebivalstvo na večjem območju lahko izpostavljeno nizkim odmerkom onesnažil iz okolja. Koncentracije določene kemikalije v telesnih tekočinah oziroma tkivih, kjer ni onesnaženja, ki bi bilo posledica človekove gospodarske aktivnosti, ekološke nesreče ali posebnih naravnih okoliščin, imenujemo osnovne vrednosti (ang. reference/background values).

Kemikalije lahko vstopijo v telo na več načinov

Kemikalije iz okolja lahko vstopijo v telo prek dihal, kože in z zaužitjem. V telesu se prerazporedijo tako, da ustvarijo določeno koncentracijsko ravnovesje med telesnimi tekočinami in tkivi (npr. krvno plazmo, maščobnim tkivom in materinim mlekom).

Značilna lastnost nekaterih kemikalij je, da so dobro topne v maščobah (so lipofilne), zato se kopičijo v tkivih z veliko vsebnostjo maščob, npr. v podkožnem maščevju in materinem mleku. Na drugi strani pa imajo nekatere snovi visoko zmožnosti za vezavo na serumske beljakovine, za nekatere kovine pa je značilno, da se v telesu  kopičijo (svinec-kosti, kadmij-ledvično tkivo).

Povezovanje aktivnosti

V biomonitoring, še posebej humani biomonitoring, so vključeni različni partnerji, ki so sklenili dogovor o  oblikovanju nacionalnega vozlišča. Na ta način zagotavljajo usklajeno delovanje zlasti na naslednjih področjih:

• določanje nacionalnih prednostnih nalog za ukrepe politike,
• prioritizacija snovi, ki vzbujajo največjo skrb (prednostni seznam),
• povezovanje nacionalnih interesnih skupin strokovnjakov ter
• izmenjava znanja, izkušenj ter interesov.

V nacionalno vozlišče so vključeni:

• Urad Republike Slovenije za kemikalije,
• Nacionalni inštitut za javno zdravje,
• Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano,
• Institut Jožef Stefan,
• Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa,
• Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
• Nacionalni inštitut  za biologijo,
• Agencija Republike Slovenije za okolje,
• Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Dodatna literatura:

RUNKEL, Agneta Annika, STAJNKO, Anja, SNOJ TRATNIK, Janja, MAZEJ, Darja, HORVAT, Milena, PŘIBYLOVÁ, Petra, KOSJEK, Tina. Exposure of children and adolescents from Northeastern Slovenia to per- and polyfluoroalkyl substances. Chemosphere. [Online ed.]. Apr. 2023, vol. 321, [article no.] 138096, str. 1-11, ilustr. ISSN 1879-1298. DOI: 10.1016/j.chemosphere.2023.138096. [COBISS.SI-ID 141694467]

STAJNKO, Anja, RUNKEL, Agneta Annika, KOSJEK, Tina, SNOJ TRATNIK, Janja, MAZEJ, Darja, FALNOGA, Ingrid, HORVAT, Milena. Assessment of susceptibility to phthalate and DINCH exposure through CYP and UGT single nucleotide polymorphisms. Environment international. [Print ed.]. 2022, vol. 59, str. 107046-1-107046-13. ISSN 0160-4120. DOI: 10.1016/j.envint.2021.107046. [COBISS.SI-ID 90486019]

ŠÖMEN JOKSIĆ, Agnes, SNOJ TRATNIK, Janja, MAZEJ, Darja, KOCMAN, David, STAJNKO, Anja, ERŽEN, Ivan, HORVAT, Milena. Polycyclic aromatic hydrocarbons (PAHs) in men and lactating women in Slovenia Results of the first national human biomonitoring : results of the first national human biomonitoring. International journal of hygiene and environmental health. 2022, vol. 241, str. 113943-113943-14. ISSN 1438-4639. DOI: 10.1016/j.ijheh.2022.113943. [COBISS.SI-ID 96619267]

RUNKEL, Agneta Annika, MAZEJ, Darja, SNOJ TRATNIK, Janja, TKALEC, Žiga, KOSJEK, Tina, HORVAT, Milena. Exposure of men and lactating women to environmental phenols, phthalates, and DINCH. Chemosphere. [Print ed.]. 2021, vol. 286, part 3, str. 131858-1-131858-13. ISSN 0045-6535. DOI: 10.1016/j.chemosphere.2021.131858. [COBISS.SI-ID 73036035]

TKALEC, Žiga, KOSJEK, Tina, SNOJ TRATNIK, Janja, STAJNKO, Anja, RUNKEL, Agneta Annika, SYKIOTOU, Marianthi, MAZEJ, Darja, HORVAT, Milena. Exposure of Slovenian children and adolescents to bisphenols, parabens and triclosan : urinary levels, exposure patterns, determinants of exposure and suspectibility. Environment international. [Print ed.]. 2021, vol. 146, str. 106172-1-106172-11. ISSN 0160-4120. DOI: 10.1016/j.envint.2020.106172. [COBISS.SI-ID 34056707]

TKALEC, Žiga, CODLING, Garry, SNOJ TRATNIK, Janja, MAZEJ, Darja, KLÁNOVÁ, Jana, HORVAT, Milena, KOSJEK, Tina. Suspect and non-targeted screening-based human biomonitoring identified 74 biomarkers of exposure in urine of Slovenian children. Environmental pollution. [Print ed.]. 2022, vol. 313, str. 120091-1-12009-11. ISSN 0269-7491. DOI: 10.1016/j.envpol.2022.120091. [COBISS.SI-ID 120022787]

RUNKEL, Agneta Annika, KRIŽANEC, Boštjan, LIPIČAR, Eva, BASKAR, Mojca, HRŽENJAK, Vesna, CENCIČ-KODBA, Zdenka, KONONENKO, Lijana, KANDUČ, Tjaša, MAZEJ, Darja, SNOJ TRATNIK, Janja, HORVAT, Milena. Organohalogens : a persisting burden in Slovenia?. Environmental research : multidisciplinary journal of environmental sciences, ecology, and public health. 2021, vol. 198, str. 111224-1-111224-15. ISSN 0013-9351. DOI: 10.1016/j.envres.2021.111224. [COBISS.SI-ID 62497283]

STAJNKO, Anja, SNOJ TRATNIK, Janja, KOSJEK, Tina, MAZEJ, Darja, JAGODIC HUDOBIVNIK, Marta, ERŽEN, Ivan, HORVAT, Milena. Seasonal glyphosate and AMPA levels in urine of children and adolescents living in rural regions of Northeastern Slovenia. Environment international. [Print ed.]. 2020, vol. 143, str. 105985-1-105985-15. ISSN 0160-4120. DOI: 10.1016/j.envint.2020.105985. [COBISS.SI-ID 24432643]

JAGODIC HUDOBIVNIK, Marta, POTOČNIK, Doris, SNOJ TRATNIK, Janja, MAZEJ, Darja, PAVLIN, Majda, TRDIN, Ajda, EFTIMOV, Tome, KONONENKO, Lijana, OGRINC, Nives, HORVAT, Milena. Selected elements and fatty acid composition in human milk as indicators of seafood dietary habits. Environmental research : multidisciplinary journal of environmental sciences, ecology, and public health. 2020, vol. 180, str. 108820-1-108820-11. ISSN 0013-9351. DOI: 10.1016/j.envres.2019.108820. [COBISS.SI-ID 32785447]

SNOJ TRATNIK, Janja, FALNOGA, Ingrid, MAZEJ, Darja, KOCMAN, David, FAJON, Vesna, JAGODIC HUDOBIVNIK, Marta, STAJNKO, Anja, TRDIN, Ajda, ŠLEJKOVEC, Zdenka, JERAN, Zvonka, OSREDKAR, Joško, SEŠEK-BRIŠKI, Alenka, KRSNIK, Mladen, KOBAL, Alfred Bogomir, KONONENKO, Lijana, HORVAT, Milena. Results of the first national human biomonitoring in Slovenia : trace elements in men and lactating women, predictors of exposure and reference values. International journal of hygiene and environmental health. 2019, vol. 222, iss. 3, str. 563-582, tabele. ISSN 1438-4639. DOI: 10.1016/j.ijheh.2019.02.008. [COBISS.SI-ID 4685169]

Ahačič M, Martinčič M, Rostohar K, Baskar M, Mazej D, Perharič L. Development of an environmental indicator for tetrachlorodibenzodioxins, tetrachlorodibenzofurans and dioxin like polychlorinated biphenyls in human milk. Toxicol Lett. 2022; 368S1: S137-8. Dostopno 28.9. 2022 na https://ict-2022.elsevierdigitaledition.com/

Ivartnik M, Pavlič H, Hudopisk N. Vsebnost svinca v krvi otrok na območju Zgornje Mežiške doline. ARSO – Kazalniki okolja. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2018. Dostopno 4.10.2021 na http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/vsebnost-svinca-v-krvi-otrok-na-obmocju-zgornje-meziske-doline-2.

Perharič L, Vračko P. Development of national human biomonitoring programme in Slovenia. Int J Hyg Environ Hlth. 2012; 215(2): 180-4.

Perharič L. Martinčič M, Uršič S, Kukec A, Zadnik V, Mazej D, Šlejkovec Z, Šter M, France- Štiglic A, Eržen I. Poglobljena ocena tveganja za zdravje otrok zaradi izpostavljenosti arzenu v občini Zagorje ob Savi. Ljubljana: NIJZ, 2017. Dostopno na naslednji povezavi.

Perharič L, Bolčič-Tavčar M, Fatur T. Toksikovigilanca glifosata v severovzhodni Sloveniji. V Trdan S (ur.). 15. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo: izvlečki referatov. 1.-2.3.2022, Portorož, Slovenija. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije. Str. 68-69.

Svetovna zdravstvena organizacija. Human Biomonitoring: facts and figures. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe, 2015. Dostopno 4.10.2021 na: https://www.euro.who.int/en/media-centre/events/events/2015/04/ehp-mid-term-review/publications/human-biomonitoring-facts-and-figures.