Dan sonca 2016. Strokovno srečanje Nevarnosti UV sevanja.

UV sevanje in radon

Ob letošnjem dnevu sonca želimo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozoriti na nevarnosti ultravijoličnega (UV) sevanja, saj so škodljivi učinki prekomernega izpostavljanja številni ter se odražajo na očeh, koži in imunskem sistemu.

Zadnje posodobljeno: 27.05.2016

Objavljeno: 27.05.2016

Zato je potrebno samozaščitno ravnanje, s katerim lahko zmanjšamo ali preprečimo njihov pojav. Podatki namreč kažejo, da število novih primerov raka kože, ki je ena najhujših posledic izpostavljanja UV sevanju, v zadnjih desetletjih narašča tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Zato dermatologi odsvetujejo rabo solarijev in sončenje, opozarjajo pa tudi na redno in pravilno zaščito pred soncem že od zgodnjega otroštva.

Ob letošnjem dnevu sonca je NIJZ organiziral strokovno srečanje, na katerem so strokovnjaki različnih strok obravnavali problematiko UV sevanja, vplive na zdravje in posledice. Kot je povedal direktor NIJZ prim. dr. Ivan Eržen, je nujno potrebno doseči zmanjšanje izpostavljenosti soncu, zlasti otrok, s tem preprečiti negativne posledice na zdravju, za kar se osebno že vrsto let zavzema.

Številne zdravstvene posledice nezaščitenega izpostavljanja sončnemu UV sevanju

Prim. mag. Ana Benedičič, predstavnica Združenja slovenskih dermatovenerologov, je opozorila, da se nekatere posledice UV sevanja na koži pojavljajo le pri posameznikih (npr. solarna koprivnica, polimorfne erupcije po izpostavljanju svetlobi, različni fototoksični in fotoalergijski odzivi (lahko na zdravila), druge vrste občutljivosti na posamične dele sončnih sevanj in razvoj specifičnih na svetlobo odzivnih kožnih bolezni, tj. fotodermatoz kot so porfirije, tudi poslabšanja nekaterih kožnih bolezni). Nekatere škodljive posledice pa se pojavljajo ob nezaščitenem izpostavljanju pri številnih osebah in imajo velik populacijski pomen. Slednje se izražajo lahko hitro, v enem ali nekaj dneh, številne pa šele odloženo čez več tednov ali celo let in desetletij. »Dolgovalovno UV A (angl. aging – staranje) sevanje, ki smo mu izpostavljeni v vseh letnih časih, seže v globlje plasti usnjice in pospešeno stara kožo, kratkovalovno opeklinsko UVB (angl. burning – opeklina) sevanje, ki je najmočnejše v opoldanskem delu dneva in zlasti poleti, pa seže le v vrhnjico, kjer povzroča poleg zagorelosti in sončnih opeklin različnih stopenj od rdečine do mehurjev, še izrazito zavoro imunskega sistema (tj. imunosupresijo),« je povedala prim. mag. Ana Benedičič iz Združenja slovenskih dermatovenerologov in »UV sevanje odloženo sproži procese kancerogeneze s posledičnim razvojem različnih prekanceroz (npr. aktinične keratoze) in kožnega raka: vse pogostejši so karcinomi (tj. različne vrste epitelijskega kožnega raka) in zaradi zasevanja v notranje organe nevarni pigmentni kožni rak – melanom«. UV sevanje pa škoduje tudi očem. »Kratkotrajna intenzivna izpostavljenost UVB na roženici povzroči vnetje, ki ga ob izpostavljanju soncu na snegu imenujemo tudi »snežna slepota«. Dolgotrajnejša izpostavljenost UVB povzroča vezivne spremembe (npr. pterigij, pinguekula), dolgovalovno UVA sevanje pa slabši vid zaradi katarakte očesne leče in zgodnejše degeneracije rumene pege. UV sevanje povzroča tudi karcinome kože vek in okolice oči ter očesne veznice in očesni melanom,« je opozorila prim. mag. Ana Benedičič z Združenja slovenskih dermatovenerologov.

Pri UV sevanju so bolj ogrožene svetlopolte osebe z velikim številom pigmentnih znamenj Izpostavljenost sončnim žarkom ali uporaba solarijev povečuje tveganje za nastanek kožnih rakov: malignega melanoma ter nemelanomskih kožnih rakov kot sta bazaliom in ploščatocelični karcinom. Tveganje malignega melanoma povezujejo z intenzivno občasno izpostavljenostjo sončnim žarkom, predvsem v mladosti, medtem ko je za nastanek nemelanomskega kožnega raka pomembna kronična in celokupna življenjska izpostavljenost zato je ključna preventiva, zaščita pred UV žarki (predvsem v otroštvu) in zgodnje prepoznavanje bolezni. Pri UV sevanju so bolj ogrožene svetlopolte osebe z velikim številom pigmentnih znamenj.

Maligni melanom je 7. najpogostejši rak v Sloveniji, nemaligni pa celo najpogostejši rak pri nas

»Maligni melanom predstavlja med 5 in 10 % vseh kožnih rakov. V Sloveniji se kožni melanom uvršča po pogostosti na 7. mesto med vsemi rak. Letno zboli skoraj 500 ljudi, umre pa jih nekaj več kot 100. Število zbolelih se vsako leto poveča za 4 %. Bolezen je nekoliko pogostejša v osrednji in zahodni Sloveniji. Bistvenih razlik pa spolu ni. Zbolevajo že mlajši od 30 let, se pa tveganje zvišuje s starostjo. Kožni melanom najpogosteje vznikne na trupu in okončinah. Prognoza melanoma je dobra, če se ga odkrije zgodaj, še preden se razširi v bezgavke ali oddaljene organe. Bolniki z omejeno boleznijo preživijo 5 let po diagnozi v več kot 90 %.

Nemelanomski kožni rak je najpogostejši rak med vsemi raki v Sloveniji. Letno v Sloveniji zboli okrog 2000 oseb. Število zbolelih se vsako leto poveča za 2 %. Incidenca je največja v osrednji Sloveniji, na Primorskem in v Prekmurju. Ker ta rak ne zaseva, je umrljivost majhna – letno zabeležimo okrog 30 smrti. Zbolevajo predvsem starejši- v skupini nad 80 let zboli 650 oseb na 100.000 prebivalcev. Bolezen se v dveh tretjinah primerov pojavi na glavi in vratu, redkeje na trupu in le izjemoma na okončinah ,« je pojasnila izr. prof. dr. Vesna Zadnik z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Pomemben prispevek pri preventivi ima dnevno objavljanje napovedi UV indeksa

Da bi olajšali posredovanje podatkov o moči UV sončnega sevanja v delu spektra, na katerega je koža najbolj občutljiva, sta Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna meteorološka organizacija razvili UV indeks. UV indeks je brezdimenzijska mednarodno enotna mera, različnim vrednostim so pripisana tudi navodila za primerno obnašanje. Na zemeljskem površju so vrednosti med 0 in 16. »Moč sončnega, z njim pa tudi UV dela sončnega sevanja, se tekom dneva spreminja, objavlja se le najvišjo dnevno vrednost. Od površine odbiti del UV sončnega sevanja v UV indeksu ni zajet, saj se odbojnost od površine do površine razlikuje. Od vodne površine se odbije okoli desetina, sveža snežna odeja pa lahko odbije sevanje skoraj v celoti,« je pojasnila mag. Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje in dodala: »Z dnevnim objavljanjem napovedi UV indeksa želimo opozoriti na moč UV sončnega sevanja. Le-ta ni odvisna le od geografske širine, letnega in dnevnega časa, onesnaženosti zraka ter vremenskih razmer, ampak tudi od debeline zaščitne ozonske plasti. V napovedih je njen vpliv upoštevan. Zaščitna ozonska plast vpija energijsko najmočnejše ultravijolične sončne žarke in nas tako varuje pred njimi. Brez zaščitne ozonske plasti na Zemlji ne bi bilo življenja, kot ga poznamo. V zmernih geografskih širinah na severni polobli je zaščitni ozonski plašč v stratosferi najtanjši ob koncu zime in zgodaj spomladi, vendar je UV sončno sevanje takrat šibkejše kot poleti. Tudi na severni polobli smo nekajkrat že opazili prehodno večjo oslabitev zaščitne ozonske plasti. Sicer pa je pojav ozonske luknje značilen za območje Antarktike in njene okolice, njen vpliv pogosto seže tudi nad Avstralijo in južni del Južne Amerike. Ozonska luknja se začne razvijati nad Antarktiko avgusta in izzveni novembra, največji obseg pa navadno doseže v drugi polovici septembra in prvi polovici oktobra. Ni naključje, da so bili prav v Avstraliji med prvimi v svetu, ki so začeli z ozaveščanjem javnosti o škodljivih učinkih UV sončnega sevanja in ukrepih za zaščito oči in kože. »

V Sloveniji UV indeks junija in julija ob jasnem vremenu sredi dneva doseže najvišjo vrednost. V gorah je višji kot po nižinah, saj moč UV žarkov z nadmorsko višino narašča precej hitreje kot moč ostalega dela sončnega sevanja: na višini 2000 m je 15 % več UVB sevanja kot na morski obali. Pozimi je UV sevanje v naših krajih v povprečju desetkrat šibkejše kot poleti. Vrednosti UV indeksa so objavljene na spleti strani Agencije RS za okolje v sklopu biovremenskih informacij.

Uporaba solarijev ni priporočljiva

Inštitut za neionizirna sevanja je v letu 2011 začel z izvajanjem projekta UVsolar, ki je namenjen nepristranskemu ozaveščanju ciljnih skupin glede tveganj zaradi izpostavljenosti UV sevanjem v solarijih, ukrepom za zmanjševanje izpostavljenosti UV sevanjem na najnižjo možno mero in zagotavljanju pravočasnega odkrivanja vseh sumljivih kožnih sprememb. »Pripravili smo e-vsebine in e-storitve s področja tveganj za zdravje, ki so povezana z UV sevanji s posebnim poudarkom na solarijih. Projekt UVsolar vsebuje različne faze in podsklope, ki na sodoben in aktualen način podajajo ustrezne vsebine: znanstvene in izobraževalne e-vsebine in e-storitve s področja zdravja in preventive, ciljno naravnano strokovno medijsko objavljanje in posamezne kampanje glede spodbujanja varne uporabe UV sevanj v kozmetične namene. S pomočjo e-vsebin in e-storitev (www.inis.si) ter drugih oblik spodbujanja zdravega življenjskega sloga in zmanjševanja dejavnikov tveganja želimo trajno krepiti ozaveščenost ciljnih skupin prebivalstva o škodljivosti neionizirnih sevanj (NIS) s posebnim poudarkom na umetnih UV sevanjih v solarijih,« je o rabi solarijev in vplivih na zdravje opozoril doc. dr. Peter Gajšek, direktor Inštituta za neionizirna sevanja.

Anketa u uporabi solarijev med dijaki

NIJZ je spomladi 2015 izvedel spletno anketo o uporabi solarijev med dijaki, katerem namen je bil ugotoviti odnos dijakov srednjih šol do zagorelosti in uporabe solarijev. K sodelovanju so bili vabljeni dijaki tretjih in četrtih letnikov 100 naključno izbranih različnih srednjih šol oziroma programov iz vseh regij v Sloveniji. Ustrezno izpolnjenih anket je bilo 1447.

»Dijaki se zavedajo občutljivosti svoje kože ob izpostavljanju UV sevanju. So pa slabo seznanjeni z možnimi škodljivimi učinki izpostavljanja UV sevanju in tudi z dejstvom, da se v Sloveniji obisk solarija mlajšim od 18 let odsvetuje. Dijakom je najbolj všeč zagorela, po sončenju porjavela polt. Tretjina jih je navedlaa, da se sončijo. Dijaki se najpogosteje zaščitijo s kemičnimi varovalnimi pripravki (83 %). Pri tem le 38 % dijakov uporablja pripravke s priporočenim sončnim zaščitnim faktorjem in večina v nezadostni količini nanosa. Solarij je do izvedbe ankete vsaj enkrat obiskalo osem odstotkov anketiranih dijakov, pri prvem obisku je bilo mladoletnih skoraj tri četrtine dijakov. Dijaki, ki obiskujejo solarij, so navedli prekomerno uporabo solarija tako glede števila obiskov v letu kot glede trajanja enega obiska. Za obisk solarija so se največkrat odločili, da bi pridobili zagorelo polt oziroma se pripravili na poletno izpostavljanje soncu. Le petina dijakov, ki so že obiskali solarij, je navedla, da so ga obiskali v sklopu priprav na maturantski ples. Med obiskovalci solarija je 90 % deklet. Solarij obiskujejo predvsem tisti, ki se glede uporabe solarija lahko zgledujejo po svojih bližnjih,« je ugotovitve povzela mag. Simona Uršič z NIJZ. Potrebno bi bilo okrepiti ozaveščanje mladih v srednješolskem obdobju in ponovno pridobiti objektivne podatke o izpostavljenosti mladih UV sevanju v solarijih.
V kolikor bi se izkazalo, da ozaveščanje ni dovolj učinkovito in ne odvrača mladih od sončenja v solarijih, bi bilo smiselno sprejeti druge ukrepe, kot npr: prepoved sončenja v solarijih, mlajšim od 18 let. To zahtevo so v zakonodaji v preventivne namene sprejele že mnoge države v EU (npr. Avstrija, Belgija, Finska, Nemčija, Italija …) in ZDA, medtem ko je uporaba solarijev v Braziliji in Avstraliji v namene pridobivanja zagorele polti prepovedana.

Program Varno s soncem

Vzpodbuda za razvoj preventivnega programa Varno s soncem so bili zaskrbljujoči epidemiološki podatki o naraščanju števila rakavih obolenj kože v Sloveniji in dejstvo, da je pojavnost kožnega raka dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi. »Izvajalci programa, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Združenje slovenskih dermatovenerologov, ki sta tudi nosilca programa ter strokovni delavci vrtcev in osnovnih šol, kot neposredni izvajalci, želimo doseči splošno zavedanje, da zagorela polt ne simbolizira zdravja in vitalnosti, temveč predstavlja poškodbo kože, ki napoveduje prezgodnje staranje kože in povečano možnost za nastanek rakavih obolenj kože,« je povedala vodja programa mag. Simona Uršič z NIJZ, ki dodaja: »Pomembno je, da preventivna sporočila dosežejo že otroke, da razvijejo zdrav vedenjski slog že v zgodnjih letih življenja. Otroci v vrtcu v izobraževalnem delu programa spoznajo načela samozaščite pred soncem, vse poletje pa jih tudi izvajajo. Prek otrok v program vključimo tudi starše, skupaj z njimi naj bi pravila o zaščiti namreč dosledno upoštevali v vsakdanjem življenju – na sprehodih, izletih in piknikih, na počitnicah, med kopanjem, ob športnih in drugih aktivnostih na prostem.« Od leta 2010 v programu sodelujejo tudi osnovne šole. Preventivni program Varno s soncem se izvaja že deveto leto. Do leta 2015 je v programu sodelovalo več kot 280.000 predšolskih otrok in učencev, letos pa je v program prijavljenih skoraj 58.000 otrok in šolarjev. Vizija programa je, da bi postopoma v celotni populaciji spremenili odnos do sonca v smeri aktivne samozaščite in tako dolgoročno vplivali na zmanjšanje števila rakavih obolenj kože. Program je zelo dobro sprejet tako pri otrocih kot tudi pri starših in izvajalcih programa v vrtcih in šolah.

Nasvete, kako se zaščititi pred soncem v letošnjem poletju, najdete na naslednji povezavi.

Dodatno gradivo: