Varna hrana na potovanju – priporočila potnikom

Dejavnik tveganja za potovalno drisko je odvisen od področja, kamor potujemo. Stopnja obolevnosti je večja pri popotnikih, ki iz razvitega sveta potujejo v manj razvite države in znaša okrog  50 %.

Razdelitev področij glede na stopnjo tveganja za potovalno drisko:

• območja z nizkim tveganjem (do 7 % verjetnosti za pojav potovalne driske): ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Japonska, Severna in Zahodna Evropa.
• območja s srednjim tveganjem (8–20 %): Vzhodna Evropa, Južna Afrika in nekateri otoki Karibskega otočja.
• območja z visokim tveganjem (20–50 %): večji del Azije, Srednja in Južna  Amerika, deli Srednjega vzhoda in Afrika.

Tvegana živila:

• hrana, postrežena na sobni temperaturi
• hrana, ki ni toplotno obdelana
• neolupljena zelenjava in sadje (paradižnik, jagode, grozdje itd.)
• solata in druga surova zelenjava
• nepasterizirano mleko in mlečni izdelki
• voda iz pipe, kocke ledu
• ulična hrana, sladoled
• kremne sladice
• solatni prelivi, hladne predjedi
• morski sadeži (školjke, raki)
• začimbe in dodatki v odprtih stekleničkah

Prenos okužbe

Do okužbe običajno pride ob uživanju onesnažene hrane in tekočin, lahko pa povzročitelja prenesemo v telo tudi preko svojih rok. Med povzročitelji prevladujejo bakterije, ki so vzrok za 80-90 % potovalnih drisk. Povzročitelj se določen čas izloča z blatom obolelega. Izločanje klic praviloma ne preneha, ko bolnik okreva, ampak izločanje z blatom traja še nekaj tednov ali mesecev. Z bolnika ali klicenosca se povzročitelj vrača v okolje, kjer se v higiensko neurejenih razmerah (neustrezna oskrba s pitno vodo, neurejeno odvajanje odplak in odpadkov) okužba lažje širi na zdrave posameznike.

Potek okužbe

Običajno gre za blago obliko driske, ki mine sama od sebe v nekaj dneh. Kadar jo spremlja povišana telesna temperatura ali pa je blatu primešana kri, je potrebna zdravniška pomoč. V primeru pojava potovalne driske poskrbimo za ustrezno nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov. Najbolj primerna je uporaba že pripravljenih rehidracijskih praškov in raztopin. V težjih primerih lahko za zdravljenje potovalne driske uporabljamo tudi pripravke, ki upočasnijo praznjenje črevesja in določena specifična zdravila, ki pa  jih mora predpisati zdravnik.

Ranljive skupine

Potovalna driska je še posebej nevarna za dojenčke in majhne otroke, nosečnice, starejše osebe in osebe z zmanjšano odpornostjo zaradi nevarnosti izsušitve organizma oziroma dehidracije.

Preprečevanje potovalne driske

Pri preprečevanju potovalne driske je najpomembnejše upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter skrbna izbira hrane in uživanje ustekleničenih pijač. Higiena rok predstavlja pomemben način preprečevanja okužbe. Roke si čim pogosteje temeljito umivamo z milom in čisto vodo, pred vsako jedjo in po uporabi stranišča. V kolikor pitna voda ni dosegljiva, svetujemo uporabo mokrih higienskih oziroma alkoholnih robčkov.

Varna  hrana in pijača

• sveže pripravljena in toplotno zadostno obdelana hrana, vzdrževana na temperaturi nad 63°C do zaužitja, in  hladne jedi, vzdrževane na temperaturi pod 4 °C
• predpakirana suha hrana (kruh, krekerji)
• zelo sladka hrana (sirup, marmelada)
• olupljena zelenjava in sadje
• sveža zelenjava in sadje, ki ju očistimo in olupimo sami
• ustekleničena pijača (originalno zaprta)