Bolnišnične okužbe za strokovno javnost

Veliko BO lahko preprečimo s programom preprečevanja in obvladovanja BO. Za oblikovanje politike in strategije preprečevanja in obvladovanja BO moramo poznati njihovo pogostost in dejavnike tveganja ter spremljati njihovo spreminjanje v času. Te informacije pridobimo z epidemiološkim spremljanjem BO.

Zbrane so informacije o nacionalni mreži za epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb (MESBO) in posameznih komponentah le-te, vključno s protokoli za spremljanje različnih BO v različnih skupinah pacientov.

Številne države članice Evropske unije (EU) so že razvile nacionalne sisteme epidemiološkega spremljanja BO, ki slonijo na epidemiološkem spremljanju BO v mrežah bolnišnic. Dejavnikom tveganja prilagojene ocene različnih kazalnikov incidence BO v bolnišnicah za akutno oskrbo se primerjajo med sodelujočimi bolnišnicami in služijo tudi kot kazalniki pri ocenjevanju kakovosti dela. Od leta 2008 epidemiološko spremljanje BO v državah članicah EU koordinira Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (v angl.: European Centre for Disease Prevention and Control – ECDC). Poleg standardiziranega prospektivnega epidemiološkega spremljanja BO (npr.: epidemiološkega spremljanja okužb kirurške rane – ESOKR, epidemiološkega spremljanja bolnišničnih okužb v enotah intenzivnega zdravljenja – ESBOEIZ), ECDC priporoča tudi redno izvajanje nacionalnih presečnih raziskav za oceno prevalence BO v bolnišnicah za akutno oskrbo. To priporočilo je v skladu s priporočilom Sveta Evropske unije za vzpostavitev nacionalnih sistemov epidemiološkega spremljanja OPZ (Priporočila Sveta Evropske unije o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in nadzorom okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, 2009/C 151/01) in tudi z Uredbo (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU. Epidemiološko spremljanje BO kot eno izmed osmih jedrnih komponent oziroma eno izmed osmih minimalnih zahtev za programe preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.

Po Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 82/21, 178/21 – odl. US in 125/22) in po Pravilniku o pogojih za pripravo in izvajanje programa za preprečevanja in obvladovanja BO (Uradni list RS, št. 74/99, 92/06 in 10/11) mora vsaka fizična ali pravna oseba, ki izvaja zdravstveno dejavnost, v Sloveniji izvajati program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, katerega nujni in sestavni del je tudi epidemiološko spremljanje BO.

V letu 2023 je epidemiološko spremljanje pogostosti okužb kirurške rane (OKR) po slovenskem protokolu ESOKR postalo obvezno v skladu s 131. členom (kakovost in varnost) Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023 (Uradni list RS, št. 8/13). Ministrstvo za zdravje je izdalo Metodološka navodila za kazalnike kakovosti v zdravstvu iz omenjene uredbe, ki vsebujejo tudi navodila za spremljanje kazalnika kakovosti »okužba kirurške rane«. Metodološka navodila so dostopna na naslednji povezavi.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) koordiniramo delovanje MESBO z več komponentami epidemiološkega spremljanja:

• mreža za izvajanje slovenskih nacionalnih presečnih raziskav BO (SNPRBO),
  • Protokol dostopen na naslednji povezavi.
• mreža za epidemiološko spremljanje okužb kirurške rane (ESOKR),
  • Protokol dostopen na naslednji povezavi.
• mreža za epidemiološko spremljanja BO v enotah intenzivnega zdravljenja (ESBOEIZ),
  • Protokol dostopen na naslednji povezavi.
• mreža za epidemiološko spremljanje okužb, povzročenih s Clostridioides (Clostridium) difficile,

Cilji MESBO so:

• oceniti incidenčne stopnje BO v skupinah bolnikov in spremljati spremembe v incidenčnih stopnjah BO v skupinah bolnikov;
• oceniti prevalenco BO v posameznih skupinah bolnikov in epidemiološko spremljanje sprememb v prevalenci v rednih časovnih intervalih;
• spremljati pojavljanje mikroorganizmov, ki povzročajo BO in njihove odpornosti na protimikrobna zdravila;
• oceniti in spremljati strukturne in procesne kazalnike za preprečevanje in obvladovanje BO.

Pomemben cilj MESBO je tudi, da lahko slovenske bolnišnice za akutno oskrbo primerjajo svoje rezultate epidemiološkega spremljanja BO z referenčnimi vrednostmi za EU/EEA (Evropska unija/Evropski gospodarski prostor (v angl.: European Union/European Economic Area)) države, ki jih redno objavlja ECDC.

Slovenske bolnišnice za akutno oskrbo lahko prostovoljno sodelujejo v MESBO z zbiranjem podatkov v okviru redne dejavnosti epidemiološkega spremljanja bolnišničnih okužb z izjemo spremljanja kazalnika kakovosti »okužba kirurške rane«, ki je obvezno.