Pripravljenost in odzivanje na tveganja za nalezljive bolezni

Zaščita z zdravili proti invazivni okužbi povzročeni s Haemophilus influenzae tip b

Pripravljenost in odzivanje na tveganja za nalezljive bolezni

Zaščito s protimikrobnimi zdravili nudimo nekaterim tesnim kontaktom bolnika z invazivno okužbo povzročeno z bakterijo Haemophilus influenzae tip b (v nadaljevanju Hib). O invazivni okužbi govorimo, kadar se bakterije po krvi razširijo iz nosnožrelnega prostora po telesu in povzročijo meningitis, bakteriemijo, pljučnico, epiglotitis, septični artritis, celulitis, perikarditis in redkeje endokarditis ali osteomielitis.

Zadnje posodobljeno: 05.12.2022
Objavljeno: 05.12.2022

Zaščita z zdravili proti invazivni okužbi povzročeni s Haemophilus influenzae tip b

Zaščito s protimikrobnimi zdravili nudimo nekaterim tesnim kontaktom bolnika z invazivno okužbo povzročeno z bakterijo Haemophilus influenzae tip b (v nadaljevanju Hib). O invazivni okužbi govorimo, kadar se bakterije po krvi razširijo iz nosnožrelnega prostora po telesu in povzročijo meningitis, bakteriemijo, pljučnico, epiglotitis, septični artritis, celulitis, perikarditis in redkeje endokarditis ali osteomielitis. Trajanje inkubacijske dobe je težko opredeliti, saj je večina ljudi, ki se okuži s Hib, asimptomatskih. Tisti, ki zbolijo po izpostavitvi, običajno zbolijo v roku 1 tedna. 

Ranljive osebe

Osebe, ki so bolj dovzetne za invazivno okužbo povzročeno s Hib, so otroci mlajši od 5 let in osebe, ki so pomembno imunsko oslabljene. To so predvsem osebe z naslednjimi stanji:

  • funkcionalna ali anatomska asplenija (vključno s srpastocelično anemijo),
  • okužba s HIV,
  • imunske okvare s prevladujočim pomanjkanjem protiteles (vključno s pomanjkanjem podrazredov protiteles IgG2),
  • pomanjkljivosti komplementnega sistema,
  • po presaditvi krvotvornih matičnih celic,
  • zdravljenje raka s kemoterapijo ali radioterapijo.

Drugi tipi H. influenzae

Pri invazivni okužbi povzročeni z drugimi tipi H. influenzae niso opazili prenosa na osebe, ki so bile v tesnih kontaktih z bolnikom, tako da zaščita s protimikrobnimi zdravili pri njih ni potrebna. 

Definicija verjetnega primera Hib za namene kemoprofilakse

Slovenski podatki epidemiološkega spremljanja kažejo, da se v zadnjih letih Hib izjemno redko pojavlja kot povzročitelj invazivnih okužb (po 2 primera pri odraslih pacientih v letih 2004 in 2012).

V Angliji so revidirali definicijo verjetnega primera Hib, ki zdaj vključuje le bolnike z epiglotitisom, pri katerih je bil Haemophilus influenzae izoliran iz sterilnega mesta, saj ugotavljajo, da le pri teh obstaja večja verjetnost, da bo tipiziran Hib. Zato je treba tesne kontakte bolnika, ki ustreza definiciji verjetnega primera Hib, obravnavati enako, kot tesne kontakte bolnika s potrjeno invazivno okužbo s Hib – če je potrebno (glej spodnjo tabelo), prejmejo zaščito z zdravili, ki je smiselna do 4 tedne po nastopu bolezni pri bolniku. 

Zaščita tesnih kontaktov s protimikrobnimi zdravili

Zaščita tesnih kontaktov1 s protimikrobnimi zdravili je potrebna pri:
  • vseh, ki živijo z bolnikom v skupnem gospodinjstvu, kjer je v družini otrok mlajši od 4 let, ki ni oz. je nepopolno cepljen proti Hib;
  • vseh, ki živijo z bolnikom v skupnem gospodinjstvu, kjer je v družini otrok mlajši od 12 mesecev, ki ni prejel osnovnega cepljenja (2 odmerka);
  • vseh članih gospodinjstva, kjer je v družini imunsko oslabljena oseba, ne glede na cepilni status te osebe;
  • vseh tesnih kontaktih, vključno z osebjem, v skupinah za varstvo predšolskih otrok, kjer sta dve ali več oseb zboleli z invazivno okužbo povzročeno s Hib v obdobju dveh mesecev in varstvo obiskuje otrok, ki ni oz. je nepopolno cepljen proti Hib2;
  • bolnikih, mlajših od 24 mesecev3, ki niso bili zdravljeni s ceftriaksonom ali cefotaksimom;
  • bolnikih4, ki živijo z ranljivo osebo v skupnem gospodinjstvu (otrok mlajši od 4 let in ni oz. ni popolno cepljen; otrok mlajši od 12 mesecev, ki ni prejel osnovnega cepljenja; imunsko oslabljena oseba).
1 Definiciji tesnega kontakta ustrezajo osebe, ki živijo z bolnikom v skupnem gospodinjstvu ter vrstniki v skupinah za varstvo predšolskih otrok in druge osebe, ki so bile v stiku z bolnikom vsaj 4 ure na dan vsaj 5 dni v zadnjem tednu pred nastopom bolezni.

2 Pomembno je opozorilo, da se tudi po 1 primeru bolezni v skupini skrbno opazuje otroke in se jih v primeru pojava vročine ali drugih simptomov/znakov (npr. glavobol), čimprej napoti k izbranemu zdravniku.

3Pri teh otrocih je prav tako smiselno 4-dnevno zdravljenje z rifampicinom v ustreznem odmerku, da dosežemo eradikacijo Hib v nosnožrelnem prostoru, saj po okužbi ne razvijejo zadostne imunosti in lahko pride do ponovne invazivne okužbe. Ti otroci morajo biti tudi ponovno osnovno cepljeni proti Hib, ne glede na njihov predhodni cepilni status.

4Zaščita s protimikrobnimi zdravili za bolnika je smiselna, če ni bil zdravljen s ceftriaksonom ali cefotaksimom. Zaščito z zdravili naj prejmejo po končanem zdravljenju, pred odpustom iz bolnišnice. 

Zdravilo izbora je rimfapicin, saj z njim dosežemo eradikacijo Hib v nosnožrelnem prostoru.

ZdraviloOdmerekTrajanje
 

 

Rifampicin per os

Novorojenčki

(< 1 mesec)

10 mg/kg/dan v 1x odmerku 4 dni
Dojenčki in otroci

(do 30 kg TT)

20 mg/kg/dan v 1x odmerku

do max 600 mg/dan

Odrasli

(in otroci >30 kg TT)

600 mg/dan ali

300 mg/12 ur

Ceftriakson se priporoča pri nosečnicah, pri katerih je rifampicin kontraindiciran in kot alternativa pri posamezniku, ki ne prenaša rifampicina, razvije neželeno reakcijo nanj oziroma mu je rifampicin kontraindiciran.

ZdraviloOdmerekTrajanje
 

 

Ceftriakson i.m.

Otroci

(do 12 let)

50 mg/kg/dan v 1x odmerku 2 dni
Odrasli

(in otroci nad 12 let)

1 g/dan v 1x odmerku

Zaščita s cepljenjem

Postekspozicijsko cepljenje ni dovolj učinkovito, saj tisti, ki zbolijo po izpostavitvi, običajno zbolijo v roku 1 tedna.

Se pa s cepljenjem lahko prepreči morebitne kasnejše okužbe, zato naj bo ta dogodek prilika, da se preveri cepilni status tesnih kontaktov, ki so stari manj kot 5 let in imunsko oslabljenih oseb. Necepljene oziroma nepopolno cepljene otroke, stare manj kot 5 let, naj se cepi s 6-valentnim cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence b, otroški paralizi in hepatitisu B v skladu s programom cepljenja in zaščite z zdravili. Starejšim se lahko ponudi tudi monovalentno cepivo proti okužbi s Hib. Cepljenje naj se opravi v skladu z nacionalnimi priporočili.

Otroci mlajši od 24 mesecev, ki so preboleli invazivno okužbo s Hib, morajo biti ponovno osnovno cepljeni proti Hib (po 1 letu starosti zadostuje 1 odmerek), ne glede na njihov predhodni cepilni status (s cepljenjem pričnemo 4 tedne po začetku bolezni).

Viri literature:

Čižman M, Beović B. Kako predpisujemo protimikrobna zdravila v bolnišnicah. Ljubljana; 2013.

Pickering LK et al. Red Book 2012, Report of the Comittee on Infectious Diseases. Elk Grove Village, IL: AAP; 2013

MMWR 2014;63(No. RR-1):1-14.

Tomažic J, Strle F, et al. Infekcijske bolezni. Ljubljana: Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo; 2017.

DH. Revised recommendations for the prevention of secondary Haemophilus influenzae type b (Hib) disease.

American Academy of Pediatrics. Haemophilus influenzae infections. In: Kimberlin DW, Barnett ED, Lynfield R, Sawyer MH, eds. Red Book: 2021-2024 Report of the Committee on Infectious Diseases. Itasca, IL: American Academy of Pediatrics: 2021. p. 345-354.

Ontario, Ministry of Health and Long-Term Care. Infectious Disease Protocol. Appendix 1: Case Definitions and Disease-Specific Information. Disease: Haemophilus influenzae, all types, invasive. 2022.

British Columbia Centre for Disease control. Communicable Disease Control. Haemophilus influezae type b. 2023.

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno