Svetovni dan aidsa: “Ustavimo neenakosti. ustavimo aids.”

Okužbo s HIV že več kot 20 let dobro obvladujemo. Prvi primer okužbe s HIV je bil prijavljen leta 1986. Letos smo do 22. novembra zabeležili 28 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je ena več kot v celem lanskem letu. Poleg tega se je letos pri nas začelo zdraviti tudi sedem oseb, ki so jim diagnozo okužbe s HIV postavili v tujini že pred letom 2021. Velika večina oseb s prepoznano okužbo s HIV v Sloveniji prejema protivirusna zdravila. Pri učinkovitem zdravljenju je virus nezaznaven v krvi, zato te osebe, ne morejo okužiti drugih ljudi (nezaznavnost pomeni neprenosljivost). V primeru suma na okužbo s HIV je potrebno čimprejšnje testiranje in v primeru pozitivnega izvida čimprejšnje zdravljenje. Najbolj pomembno je, da se ne okužimo, zato je ključno varno spolno vedenje (poznavanje partnerja, uporaba kondoma itn.), pri skupinah z visoko tveganim vedenjem pa se vse bolj uveljavlja zaščita z zdravili pred izpostavitvijo.

Letošnji slogan »Ustavimo neenakosti. Ustavimo HIV.« izpostavlja, da kljub ogromnemu napredku, ki se je zgodil v preteklih desetletjih, svet ni uspel doseči pomembnih globalnih ciljev, ki si jih je zadal do leta 2020. Aids še vedno ostaja eden izmed večjih javnozdravstvenih problemov. Covid-19 je še dodatno poglobil razmak med zastavljenimi in doseženimi cilji. Obvladovanje epidemije aidsa marsikje ovirajo tudi neenakost spolov, spolno nasilje, stigma in diskriminacija najranljivejših skupin. Leta 2020 je s HIV-om živelo skoraj 38 milijonov ljudi; zaradi  bolezni, povezanimi s HIV, jih je umrlo skoraj 700.000; prepoznanih je bilo 1,5 milijona novih okužb; 10,2 milijona oseb pa ni imelo dostopa do primernega zdravljenja. Epidemija covid-19 je najbolj prizadela najšibkejše zdravstvene sisteme. Negativno je vplivala tudi na življenje oseb, ki živijo s HIV, in še dodatno povečala naraščajoče svetovne neenakosti pri dostopu do temeljnih zdravstvenih storitev, ki jih te osebe potrebujejo.

V Sloveniji sledimo zastavljenim ciljem v Nacionalni Strategiji preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV do leta 2025 in se uvrščamo med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje naj bi konec leta 2020 v Sloveniji živelo nekaj manj kot 1.000 oseb s HIV, od katerih naj bi jih približno ena desetina ne vedela, da je okužena s HIV. HIV se ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva. Najpogostejši način prenosa je z nezaščitenimi spolnimi odnosi, največje breme okužbe s HIV pa nosijo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Do 22. 11. 2021 so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zabeležili 28 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je ena več kot v celem lanskem letu. V Sloveniji se je letos začelo zdraviti tudi sedem oseb, ki so jim diagnozo okužbe s HIV postavili v tujini že pred letom 2021. Največ novih okužb je bilo letos ponovno zabeleženih med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (15). Zabeležene so bile tudi 4 okužbe med injicirajočimi uživalci drog, kar je več kot kadarkoli v preteklih desetih letih (2021 – 2020), ko smo med injicirajočimi uživalci drog  prepoznali skupaj 10 okužb, vendar nikoli več kot dve v enem letu. Zabeleženih je bilo 6 smrti oseb s HIV, vendar med njimi ni bilo nobene smrti zaradi aidsa.

Vsem osebam s HIV je v Sloveniji zagotovljena izjemno kakovostna zdravstvena oskrba in psihosocialna podpora, vključno z vsemi najsodobnejšimi zdravili. Kakšne so novosti v naslednjem letu: za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, uvajamo novo preventivno metodo, to je zaščita z zdravili pred izpostavitvijo (angl. Pre-Exposure Prophylaxis, okr. PrEP), novosti  pa sta še presejanje vseh nosečnic na HIV ter možnost pregleda v ambulanti za spolno prenosljive okužbe brez napotnice.