Gradivo je dostopno na naslednji povezavi.
»Staršem želimo posredovati verodostojne informacije, s katerimi bodo bolje opremljeni za pogovor z mladostnikom. V mladostništvu je pogosto prisotno eksperimentiranje z alkoholom, tobakom, konopljo in drugimi drogami, ki jih zaradi učinkov na delovanje možganov imenujemo tudi psihoaktivne snovi. Večinoma se mladi najprej srečajo z alkoholom kot začetno psihoaktivno snovjo, neredko že v zgodnjem obdobju mladostništva. V Sloveniji je skoraj vsak tretji petnajstletnik prvič poskusil alkohol v starosti 13 let ali manj. Sicer na splošno velja, da uporaba ene psihoaktivne snovi poveča verjetnost, da bo mladostnik posegel tudi po drugih psihoaktivnih snoveh, vendar je ta povezanost še posebej izrazita pri zgodnjem začetku uporabe. Tako je zgodnji začetek uporabe alkohola ali tobaka povezan z višjim tveganjem za uporabo konoplje oziroma z zgodnejšo prvo uporabo konoplje,« je pojasnila Anja Strmšek iz Območne enote Celje NIJZ.
Uporaba psihoaktivnih snovi ima številne kratkoročne in dolgoročne negativne posledice, med drugim je povezana z zgodnejšim opuščanjem šolanja, z večjo verjetnostjo drugih tveganih vedenj, kot so tvegano spolno vedenje, nasilno vedenje, prestopništvo, ter z razvojem zasvojenosti. Verjetnost neugodnih izidov je večja pri začetku uporabe psihoaktivnih snovi v zgodnjem mladostništvu, kar nas kot starše nagovarja, da zgodaj pristopimo k pogovoru in aktivnostim za preprečevanje njihove uporabe.
»Zaradi želje po pripadanju in druženju so mladostniki dovzetnejši za posnemanje vrstnikov, tako v pozitivnem kot negativnem oziru. Vrstniški pritisk in precenjevanje števila vrstnikov, ki uporabljajo psihoaktivne snovi, dodatno krepita nagnjenost k tovrstnemu vedenju. Pa vendar starši imamo vpliv, tudi ko gre za odraščajočega mladostnika v procesu osamosvajanja. Dobri družinski odnosi in ustrezen starševski nadzor namreč zmanjšujeta negativen vpliv vrstnikov. Mladostniki, ki imajo izgrajen pristen odnos s svojimi starši, bodo tudi verjetneje ozavestili njihov nasvet in napotke,« je še povedala Anja Strmšek in poudarila: »Jasno stališče, da psihoaktivne snovi niso za mladostnike, krepitev zdravega življenjskega sloga, soglasnost staršev pri vzgoji, razvijanje čustvenih in socialnih spretnosti pri mladostniku, so le nekateri izmed dejavnikov, ki lahko varovalno delujejo na mladostnika glede uporabe psihoaktivnih snovi. Za mladostnike lahko uporaba psihoaktivnih snovi predstavlja del prostega časa oziroma jo zmotno dojemajo, kot sredstvo za blaženje stisk in izzivov, s katerimi se srečujejo. Kljub vsemu je pogosto pitje alkohola in kajenje prisotno le pri manjšini mladostnikov. Opremljeni s to mislijo smo lahko optimistični in še odločnejši v prizadevanjih za preprečevanje in zmanjševanje pitja alkohola, kajenja, uporabe konoplje in drugih drog med mladimi, pri čemer ne pozabimo, da tudi zgledi vlečejo.«
Med poletnimi počitnicami poskrbimo, da mladostniki ohranjajo dnevno rutino in da prosti čas čim bolj izkoristijo za dejavnosti, ki jim bodo prinesle pozitivne izkušnje in potrditve – s tem se bo tudi želja ali potreba po uporabi psihoaktivnih snovi zmanjšala. V informativnem gradivu so predstavljeni tudi varovalni dejavniki pri mladostniku in dejavniki, povezani s starši, ki mladostnika ščitijo pred uporabo psihoaktivnih snovi, ter praktični napotki za komunikacijo z mladostniki. Starši lahko mladostnike, ki se o svojih težavah ne želijo pogovarjati, spodbudimo k uporabi spletne svetovalnice za mlade www.tosemjaz.net ali na primer TOM telefona (na številki 116 111). V gradivu so prikazani tudi ostali viri pomoči in dodatnih informacij.
