»Sedenje je eden od samostojnih dejavnikov tveganja za zdravje, saj povečuje verjetnost pojava srčnih obolenj, raka, sladkorne bolezni tipa 2 in debelosti. Človekovo telo je ustvarjeno za gibanje, katerega učinki se poznajo na celem telesu. Zadostna in primerna telesna dejavnost izboljšata telesno kondicijo v smislu boljše pripravljenosti in zmogljivosti mišic, srca in pljuč, vplivata ugodno na krvni tlak ter presnovo maščob in sladkorjev ter izboljšata stanje kosti in sklepov v telesu. Prav tako ustrezna telesna dejavnost pomembno prispeva k dobremu spanju, duševnemu zdravju ter kognitivnim sposobnostim in zmanjšuje težave, povezane s stresom, depresijo, anksioznostjo ter druge težave. Primerna telesna dejavnost v nosečnosti in po porodu prinaša koristi za zdravje mamice in ploda ter zmanjšuje zaplete med nosečnostjo in porodom. Zadostna telesna dejavnost otrok in mladostnikov ugodno vpliva na njihovo učno in akademsko uspešnost. Pri starejših odraslih pa ohranjanje telesne kondicije, koordinacije ter mišične moči preprečuje oziroma zmanjšuje možnost padcev in poškodb,« je povedala prim. Nuša Konec Juričič, specialistka javnega zdravja, vodja področja za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Po podatkih spletnih raziskav SI-PANDA, ki jih vsaka dva tedna med približno 1000 odraslimi osebami, starimi od 18 do vključno 74 let, izvaja Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana, podatke pa analizira NIJZ, je pandemija vplivala na dejavnike življenjskega sloga, med njimi najbolj ravno na zmanjšanje telesne dejavnosti. V zadnjem, 10. valu raziskave je 42 odstotkov anketiranih oseb navedlo, da so bili v zadnjih dveh tednih manj telesno dejavni kot pred pandemijo. Delež tistih, ki so poročali, da so bili manj telesno dejavni, je bil največji v starostni skupini od 18 do 29 ker in je znašal kar 49 odstotkov. »Priložnosti, da svoje telo poženemo v gibanje, je v našem vsakdanu veliko. Poleg športnih in drugih individualnih ali skupinskih aktivnosti, štejejo tudi namenska uporaba stopnic namesto dvigala, hoja in kolesarjenje namesto uporabe avtomobila, prekinjanje sedenja v pisarni in dolgih spletnih sestankov s pogostim vstajanjem in razgibavanjem, delo na vrtu, pospravljanje in podobno. Za vsakodnevni ‘odmerek’ gibanja ne potrebujemo veliko denarja, tudi ne najdražje športne opreme, narava pa nam že sama brezplačno ponuja v uporabo svoje številne poti, vzpetine in gozdove, ki med drugim tudi sproščajo in pomirjajo duha,« še dodaja prim. Nuša Konec Juričič. Raznoliko gibanje oziroma telesna dejavnost v vseh življenjskih obdobjih samo zase in skupaj z drugimi dejavniki zdravega življenjskega sloga, kot so uravnotežena prehrana, urejeno spanje, učinkoviti načini obvladovanja stresa in drugi, pomembno prispeva k varovanju in krepitvi zdravja. Več gibanja in manj sedečega dela koristi vsem, aktivnosti pa je seveda potrebno prilagoditi svojim sposobnostim in zmožnostim ter pri tem upoštevati siceršnje zdravstveno stanje, morebitne dejavnike tveganja, bolezni in invalidnosti. Informacije in navodila za primerno telesno dejavnost zase lahko dobimo pri ustreznih strokovnjakih, pri osebnem zdravniku, v zdravstveno vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih. »S skrbjo za zdrav način življenja in zadostno količino gibanja moramo pričeti čim bolj zgodaj: v šolah za starše in v zgodnjem otroštvu, saj na oblikovanje otrokovih navad vplivajo začetki v družini, nato vrstniki, mediji, vzgojno izobraževalni zavodi … Predvsem pa je pomembno, da smo odrasli s svojim vedenjem vzor mlajšim generacijam,« poudarja fizioterapevtka Urška Hajnšek iz Centra za krepitev zdravja, Zdravstvenega doma Celje.
Po prejšnjih priporočilih za telesno dejavnost Svetovne zdravstvene organizacije, pojasnjuje Marjeta Peperko iz Območne enote Celje NIJZ, naj bi bili odrasli za ohranitev zdravja zmerno telesno dejavni najmanj pol ure na dan večino dni v tednu, za krepitev zdravja pa vsaj eno uro. Nova priporočila iz leta 2020 pa količino telesne dejavnosti povečujejo in poudarjajo omejevanje sedečega načina življenja, ki ga lahko nadomestimo s katerokoli telesno dejavnostjo. Vsaka telesna dejavnost je boljša kot nobena in več je boljše. Čim bolj torej omejimo sedeč način življenja v vseh življenjskih obdobjih. Pri otrocih in mladostnikih pa še posebej omejimo čas sedenja pred zasloni.
Na voljo so številne možnosti za telesno dejavnost. Med drugim se lahko vključimo v izzive, ki jih ponujajo v Območni enoti Murska Sobota NIJZ v akciji Zgeni.se, več o njej na spletni povezavi.
