Zima je tudi čas okužb z rotavirusi

Zaradi bruhanja, driske in povišane telesne temperature hitro pride do izsušitve, ki lahko otroka življenjsko ogroža. Širjenje rotavirusov preprečujemo s preventivnimi higienskimi ukrepi in s preventivnim cepljenjem dojenčkov, priporočajo v ambulanti Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

»Breme okužb z rotavirusi pri predšolskih otrocih je še precej večje, kot kažejo uradni podatki o zbolelih. Rotavirusi so najpogostejši povzročitelji drisk. V povprečju imamo v Sloveniji v zadnjih letih prijavljenih okoli 2000 primerov na leto, a to število v uradnih evidencah ne zajame dejanskega stanja,« je povedala prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica Območne enote Celje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. »Proti okužbi z rotavirusi lahko majhne otroke učinkovito zaščitimo tudi s cepljenjem. Obstajata dve cepivi, ki sta namenjeni cepljenju dojenčkov od 6. do 24. oziroma do 32. tedna starosti. Cepljenje je samoplačniško, odvisno od izbranega cepiva sta potrebna dva oziroma trije odmerki. Cepivo je v obliki raztopine, ki jo otrok dobi v usta s posebnim aplikatorjem. Otrok lahko istočasno prejme tudi druga cepiva, ki so del rednega programa cepljenja.«

V letu 2016 je bilo v Sloveniji proti okužbi z rotavirusi cepljenih 4022 otrok, med njimi 302 v celjski regiji. »Pri nas se za cepljenje odloči malo staršev, čeprav so raziskave pokazale, da cepljenje prepreči več kot 80 odstotkov vseh okužb z rotavirusi in več kot 90 odstotkov resnih okužb, povzročenih z rotavirusi« je pojasnila prim. dr. Alenka Trop Skaza.

Priporočila v primeru okužbe z rotavirusi

Kadar otroci zbolijo, je zelo pomembno nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov. Rotavirusi povzročajo drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino. Posebnega zdravljenja pri rotavirusnih okužbah ni. Najpomembneje je nadomeščati tekočino in izgubljene elektrolite. Otrok mora piti velikokrat, vendar po malem, po nekaj žlic ali požirkov, kolikor prenese. Posebna dieta ni potrebna, otrok naj je hrano, ki jo želi. Z dojenjem je smiselno v času otrokove bolezni vztrajati in nadaljevati, otroka dojiti še večkrat kot običajno. Ker drisko in bruhanje povzroča virus, antibiotiki ne učinkujejo. Tudi zdravljenje z živalskim ogljem ali kakšnimi drugimi preparati ni smiselno, pojasnjujejo v ambulanti Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zelo pomembno je, da s higienskimi ukrepi poskušamo preprečiti širjenje virusa, kar pa je zlasti v kolektivih (na primer v vrtcih) težko, ker je virus močno kužen. Posebno pozornost je potrebno nameniti pogostemu in pravilnemu umivanju rok. Če pride do bruhanja, je potrebno izbruhanino čim prej očistiti, čistilne krpe zapreti v vrečke, da ne pride do širjenja in jih vreči v smeti. Onesnaženo posteljnino, oblačila na hitro speremo pod tekočo vodo in operemo v pralnem stroju pri visokih temperaturah. Prostor je potrebno dobro mokro očistiti z vročo vodo in detergentom ter dobro prezračiti. Rotavirus se hitro širi, zato v domačem okolju veljajo enaki preventivni ukrepi za omejevanje širjenja okužbe kot v kolektivih.

Dodatne informacije: Prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica Območne enote Celje, NIJZ,

T: 03 42 51 120, E: alenka.skaza@nijz.si

Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje,

Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana

Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572

pr@nijz.si. www.nijz.si, Podatkovni portal NIJZ