»Dober spanec, bister um, vse dobro.«

Svetovna zveza za spanje obeležuje svetovni dan spanja vsako leto na petek, pred nastopom pomladanskega enakonočja. Letošnji slogan »Dober spanec, bister um, vse dobro« daje poudarek vprašanjem, kot so: Kako kakovosten spanec pomaga ohranjati duševno zdravje? Kako lahko boljši spanec pomaga ljudem, da se osredotočijo čez dan? Kako nas utrujenost lahko obremenjuje telesno, duševno in čustveno?

Urejeno spanje je povezano z boljšo kakovostjo življenja v vseh starostnih obdobjih. Številne raziskave so pokazale povezavo med urejenim spanjem in boljšimi kognitivnimi in izvršilnimi funkcijami, uravnavanjem stresa ter splošnim dobrim duševnim zdravjem. Prav tako sledenje higieni spanja vpliva na splošno telesno zdravje človeka. Zadostna količina neprekinjenega in dovolj globokega spanja ter redni vsakodnevni ritem spanja (stalni čas za spanje in zbujanje) tako prispevajo k našemu dobremu psihofizičnemu delovanju. Na to vpliva več dejavnikov, od genetske osnove do življenjskega sloga posameznika.

V Sloveniji je bila v letu 2020 na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izvedena raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog pri odraslih. Rezultati so pokazali, da Slovenci spimo premalo, kar je primerljivo tudi z rezultati v Evropi in na sploh v svetu. Ena izmed najpogostejših težav po celem svetu v lanskem letu je bil povečan pojav kronične nespečnosti, ki se je v splošni populaciji zvišala na 40%.

Že omenjena raziskava je pokazala, da na Gorenjskem največ prebivalcev (55%) med tednom običajno spi od 6 do 7 ur; 8 ur spanja je zabeleženo le pri 25 %, manj kot 6 ur pa pri 13% prebivalcev. Premalo spanja (tj. manj kot 6 ur) je najbolj razširjeno med prebivalci s poklicno izobrazbo in prebivalci iz nižjega družbenega sloja. O težavah s spanjem v zadnjih 30-ih dneh je poročalo 32 % prebivalcev Gorenjske, kar je primerljivo s povprečjem v Sloveniji (31 %), od tega 37% žensk in 27% moških, največ (40%) v starostni skupini 55 – 64 let. Potrjeno diagnozo motnja spanja naj bi imelo 10 % prebivalcev Gorenjske, v večji meri starejši, manj izobraženi in iz nižjega družbenega sloja. O uporabi uspaval (v zadnjih 7-ih dneh) pa je poročalo 2,5% prebivalcev Gorenjske, kar je nekoliko manj v primerjavi s Slovenijo (2,8%), več žensk (dobri 3% žensk) kot moških (skoraj 2%) in več v starejših starostnih skupinah.

POMOČ:

Pri preprečevanju negativnih simptomov pomanjkanja spanca lahko veliko naredimo sami. V kolikor težave vztrajajo kljub upoštevanju higiene spanja, poiščite pomoč pri osebnemu zdravniku. Večino motenj spanja je mogoče preprečiti ali zdraviti, vendar manj kot ena tretjina obolelih poišče strokovno pomoč.

Več o priporočilih in dobri higieni spanja si lahko ogledate na naslednji povezavi.

VIR: www.worldsleepday.org, NIJZ