Pri vsakem gibu se mišice skrčijo ali sprostijo. Odgovorne so za pogon telesa. Med TD so mišice bolje preskrbljene s krvjo in hranili. Poleg tega se krepijo kite in vezi, ki ščitijo sklepe. Če se gibamo bolj redno, pridobimo dodatno mišično maso, da je telo kos novim zahtevam. Med TD porabljamo energijo, ki jo mišice potrebujejo za krčenje.
Z redno vadbo treniramo in krepimo tudi srčno mišico. Srce se poveča in lahko v telo črpa več krvi. Dolgoročno se z redno vzdržljivostno vadbo srčni utrip v mirovanju zniža. Na vsak srčni utrip se vsrka več kisika, hkrati pa se izboljša tudi prekrvavitev telesa.
Redna vzdržljivostna vadba običajno krepi tudi dihalne mišice. To vam omogoča hitrejše in globlje dihanje, s čimer bolje izkoristite možnosti lastnih pljuč. Tako je dihanje dolgoročno učinkovitejše – hitreje in bolje se prilagaja spreminjajočim se obremenitvam. Če redno izvajate vzdržljivostne treninge, ne boste tako hitro zadihani.
TD pozitivno vpliva na duševno zdravje ne glede na spol in starost ter lahko izboljša osebno počutje. Zadostna stopnja TD je za mnoge ljudi pomembna za kakovostno življenje in duševno zdravje.
Redna TD vodi do boljše prekrvavitve možganov in s tem do boljše oskrbe s kisikom in hranili. Posledično možgani prejmejo več kisika in v določenih predelih nastane več novih živčnih celic. Poleg tega se vse bolj sproščajo različne snovi, ki prenašajo sporočila, na primer endorfini oz. hormoni sreče. Poleg tega pospešeno nastajata hormona serotonin in noradrenalin, ki med drugim sodelujeta pri nadzoru cikla spanja in budnosti, krvnega tlaka, čustev in delovanja možganov. Na drugi strani pa redna TD znižuje raven stresnih hormonov kortizola in adrenalina.
Znanstvene študije so odkrile povezavo med količino vadbe in duševnim zdravjem. V povprečju je manj verjetno, da se bodo ljudje, ki so dovolj telesno dejani, borili z depresijo in anksioznimi motnjami. Izboljšana kondicija pozitivno vpliva tudi na samospoštovanje, samozavest in samoučinkovitost. Tudi kakovost spanja lahko izboljšamo z zmerno TD.
TD lahko pozitivno vpliva na delovanje naših možganov:
- Živčne poti in povezave med živčnimi celicami se ohranjajo dalj časa.
- Volumen možganov in spominske sposobnosti se v starosti zmanjšujejo počasneje.
- Alzheimerjeva bolezen napreduje počasneje.
- Mentalna zmogljivost se poveča tudi pri ljudeh z depresijo ali shizofrenijo.
Posamezniku prilagojena TD lahko pozitivno vpliva na naše zdravje tako kratkoročno kot dolgoročno.
Mesec september je mesec posvečen TD
V tem času bomo obeležili Evropski teden mobilnosti (16- – 22. 9. 2023), s bo potekal z geslom »Varčne poti«. Za stroške prevozov je še leta 2000 slovensko gospodinjstvo v povprečju namenilo 16 % proračuna. Do leta 2015 se je ta odstotek povečal na 18,5 %, leta 2018 (najnovejši podatek) pa je narasel že na slabo petino proračuna gospodinjstva (19,6 %). Zanimivo je, da se je medtem odstotek sredstev, ki ga v povprečju namenimo hrani, zmanjšal (s 16,3 na 12 %). Evropski teden mobilnosti letos v ospredje postavlja odločitev za racionalnejše načine potovanj. To so vsi tisti načini, ki sicer na prvi pogled ponujajo manj prestiža in udobja, a obenem zagotavljajo svetlejšo prihodnost. Izberimo torej varčnejše poti z eno od oblik aktivne mobilnosti, saj bomo s tem nekaj dobrega naredili tudi za svoje zdravje. Hkrati ob tej priložnosti v večini slovenskih občin potekajo pestri programi obeležitev, ki so primerni za različne starostne skupine.
Evropski teden športa je pobuda Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti v Evropi in bo potekal od 23. – 30. 9.2023. Aktivnosti v Sloveniji bo koordiniral Olimpijski komite Slovenije. Letos bo organiziran osmič in poglavitni cilj je, spodbuditi najširši krog prebivalcev k redni telesni dejavnosti. Pomembno vodilo pri tem je, da naredimo šport kar se da dostopen. Ena od možnosti je zagotavljanje brezplačne vadbe, zato si želimo da bi čim več ponudnikov prispevalo k temu cilju in organiziralo brezplačno športno vadbo in na ta način spodbudilo k vadbi predvsem tiste, ki še niso telesno dejavni. Slovenija obeležuje Dan slovenskega športa 23. septembra – na ta datum se spominjamo prvič zaigrane slovenske himne na Olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000. Naj bo to dan, ko sleherni Slovenec in Slovenka, državljan in državljanka, s svojo telesno dejavnostjo izrazi svoj odnos do športa, ki ima številne koristne učinke: krepi zdravje, vzgaja, spodbuja pozitivne vrednote in povezuje Slovenijo.
