Udeležite se delavnic, prisluhnite zanimivim predavanjem, okroglim mizam, pogovorite se s strokovnjaki ali obiščite interaktivne koticke in katero od številnih stojnic.
PodrobnoPrišla je pomlad, dan se je začel daljšati, temperature so višje, kar vpliva tudi na to, da več časa, še zlasti ob sončnih dnevih in v poletnih mesecih prebijemo na prostem. Prav je, da se zavedamo, da ima sonce poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota) tudi škodljive učinke na naše zdravje če se mu prekomerno izpostavljamo.
Sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju, ki ga z našimi čutili ne zaznavamo, smo izpostavljeni že pri vsakodnevnih opravilih, pri kolesarjenju in pri hoji v šolo ali službo, pri rekreaciji in športu na prostem, pri druženju na prostem s prijatelji in vrstniki, na pikniku, posedanju na vrtovih lokalov, pri vrtnarjenju, poklicnem delu na prostem itd. Prekomerno izpostavljanje UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne (sončne opekline) in kronične škodljive učinke na kožo (pospešeno staranje kože, rak kože), oči (siva mrena) in imunski sistem.
Kožni rak je v Sloveniji najpogostejši rak. Pri ženskah je na prvem mestu med vsemi raki, pri moških pa je po pojavnosti takoj za rakom prostate. Letno beležimo skoraj 600 novih primerov črnega raka (melanoma) in preko 3150 primerov drugih vrst raka kože. Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi.
Pojav škodljivih učinkov UV sevanja na naše telo lahko s pravilnim samozaščitnim ravnanjem zmanjšamo ali preprečimo in ostanemo zdravi
Takrat je moč UV sevanja največja. Če se le da, preživite ta čas v senci. Aktivnosti na prostem opravite pred 10. oz. po 17. uri. Orientirate se lahko tudi s pomočjo pravila sence. Kadar je dolžina sence krajša od dolžine telesa, poiščite senco.
Kadar se ne morete umakniti močnemu soncu, oblecite lahka, a gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Glavo pokrijte s širokokrajnim klobukom (7,5-10 cm) ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu.
Uporabite sončna očala ustrezne kakovosti (npr. CE, UV400) in oblike, ki onemogočajo dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani.
Bodite pozorni na to, da so kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem le dodatna zaščita za tiste predele telesa, ki jih ni mogoče drugače zaščititi. Ti pripravki nikakor niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu ali nadomestilo za vsa ostala našteta priporočila.
Pomembna je tudi zadostna količina nanosa in pogostost nanašanja. Pripravek nanesite na kožo 30 minut preden greste na sonce, ko je koža še hladna in suha. Ne pozabite na predele kot so čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo nanesite vsaki 2 uri oz. pogosteje ( npr. po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.).
Svetovna zdravstvena organizacija meni, da je malo izpostavljanja soncu koristno, hkrati pa poudarja, da je za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v poletnem času dovolj že 5 do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) dva do trikrat tedensko.
Sončenje v solariju je enako škodljivo kot izpostavljanje naravnemu soncu. UV žarki iz solarija zelo starajo kožo.
Nekatere države so uporabo solarija v namene pridobivanja zagorele polti že prepovedale. V Sloveniji je uporaba solarijev osebam mlajšim od 18. let odsvetovana.
Svetujemo pitje vode iz pipe v kolikor je zdravstveno ustrezna, kar lahko preverimo pri upravljavcu vodovoda
Kot odziv na zaskrbljujoče epidemiološke podatke o naraščanju števila rakavih obolenj kože v Sloveniji na NIJZ že vrsto let izvajamo preventivni program Varno s soncem. Več o projektu si lahko preberete na https://nijz.da.enki.si/sl/varno-s-soncem. Program je bil sprva namenjen predšolskim otrokom, kasneje se je razširil še v osnovne šole, posredno pa vključuje tudi starše in stare starše. Doseči želimo čim večjo osveščenost prebivalcev o škodljivih učinkih prekomernega izpostavljanja sončnemu sevanju in o pomenu izvajanja samozaščitnih ukrepov za varovanje zdravja. Dolgoročno pa ustaviti trend naraščanja oziroma doprinesti k zmanjšanju pojava kožnega raka v Sloveniji. V obdobju epidemije, ko spodbujamo aktivnosti na prostem, v naravi, je izvajanje ukrepov za zaščito pred prekomerno izpostavljenostjo sončnemu UV sevanju, še posebej pomembno.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
