Nova izdaja Zdravstvenega statističnega letopisa Slovenije za leto 2017

Obsežna publikacija Zdravstveni statistični letopis 2017 je sestavljena je iz 9 vsebinsko zaokroženih poglavij v katerih je, poleg zanimivih vizualizacij podatkov, zbranih več kot 200 slik ter 250 tabelaričnih prikazov podatkov. Uvodni del poglavij je besedilen, sledijo pa grafični in tabelarični prikazi, ki so ustrezno dopolnjeni s kratkimi vsebinskimi poudarki, ki izluščijo oz. poudarijo bistveno sporočilo. Le ti so uporabni za širok krog uporabnikov, ki se ne utegnejo poglabljati v ogromno količino podatkov in kazalnikov.

NOVE VSEBINE

V tokratni izdaji je dodano novo vsebinsko področje Transfuzijske dejavnosti v sklopu poglavij 6. Zdravstveno varstvo na sekundarni in terciarni ravni – zdravstvene storitve, kot podpoglavje 6.5, vsebinsko pa sta dopolnjeni in razširjeni še dve poglavji: 2.1 Umrljivost ter 7. Ambulantno predpisana zdravila. Z novejšimi podatki (za leto 2016) nacionalne raziskave z naslovom Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI) so dopolnjena tudi podpoglavja determinant zdravja.

KRATKI POUDARKI O ZDRAVJU V SLOVENIJI 2017

	Število prebivalcev Slovenije je od leta 1955 počasi naraščalo predvsem na račun priseljevanja, saj je število živorojenih otrok v celotnem obdobju upadalo.
Umrlo je 20.509 prebivalcev Slovenije, kar je 4,2 % več kot v preteklem letu. Bolezni srca in ožilja ostajajo najpogostejši vzrok smrti in so predstavljale skoraj 39 % vseh smrti (pri ženskah 45 %, pri moških 33 %).
	Slovenske porodnice so bile v zadnjih desetletjih iz leta v leto starejše. Povprečna starost matere ob porodu je znašala 30,9 let, povprečna starost matere ob prvem porodu (prvorodke) pa 29,4 let.
Med zaposlenimi delavci je bilo prijavljenih 14.163 poškodb pri delu, največ med moškimi v starostni skupini 15–19 let (73 poškodb na 1.000 zaposlenih).
	V transportnih nezgodah umrlo 116 oseb, najpogosteje v transportnih nezgodah v cestnem prometu.
Pri zaposlenih delavcih je bilo zabeleženo 13.322.969 dni nezmožnosti za delo. Največ so k začasni odsotnosti z dela prispevale bolezni (70 % dni) in poškodbe (21 % dni).
	V vseh slovenskih bolnišnicah je bilo zabeleženih 420.146 bolnišničnih obravnav zaradi vseh vzrokov (bolezni, poškodb, zastrupitev, porodov, fetalnih smrti in obravnav novorojenčkov). V povprečju je ležalna doba znašala 7 dni.
V ambulantah je bilo izdanih 17,9 milijonov receptov v vrednosti 484,2 milijonov evrov. Največ receptov je bilo predpisanih za zdravila za bolezni srca in ožilja (skupina C po klasifikaciji ATC), za zdravila z delovanjem na živčevje (skupina N) ter za zdravila za bolezni prebavil in presnove (skupina A).
	Ob zaključku leta je bilo v zdravstvu zaposlenih 6.408 zdravnikov, 1.455 zobozdravnikov ter 6.636 medicinskih sester in 13.869 zdravstvenih tehnikov. . V zdravstvenih poklicih prevladujejo ženske. Med zdravniki in zobozdravniki so moški v večini le v najstarejših starostnih skupinah (65 let in več).
Tekoči izdatki za zdravstvo so znašali 3.423 milijonov evrov. Največ sredstev je bilo porabljenih za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago.

Celotne vsebine so dostopne na spletnih straneh NIJZ, Publikacije – Zdravstveni statistični letopis.

Vsebine, ki jih pripravljamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so dopolnjene s prispevki drugih organizacij, ki zbirajo in se ukvarjajo s podatki, vezanimi na zdravje prebivalstva: Statistični Urad Republike Slovenje, Onkološki inštitut Ljubljana, Agencija RS za okolje, Klinika Golnik, Uprava RS za varstvo pred sevanji, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ministrstvo za zdravje, MNZ- Policija, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino in drugi.

Priloge: Plakat