Udeležite se delavnic, prisluhnite zanimivim predavanjem, okroglim mizam, pogovorite se s strokovnjaki ali obiščite interaktivne koticke in katero od številnih stojnic.
Odkrito, brez predsodkov in obtoževanja, lahko spregovorite drogah in drugih psihoaktivnih substancah (PAS), težavah povezanih z zlorabo drog (PAS) in/ali zasvojenosti.
Pridobite lahko informacije o drogah in drugih PAS in zdravljenju zasvojenosti.
Vam in vašim najbližjim pomagamo reševati težave povezane z zlorabo psihoaktivnih substanc in premagati odvisnost.
Zagotavljamo vam strokovno pomoč in anonimnost.
Ne odlašajte – poiščite pomoč.
Kontaktni podatki
Nacionalni inštitut za javno zdravje – Območna enota Maribor Program za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti »Pogovorimo se« Ljubljanska ulica 4 2000 Maribor
Vsem, ki želijo prekiniti z zlorabo drog (PAS) in tega ne zmorejo sami.
Osebam, ki zlorabljajo PAS in pri katerih stopnja odvisnosti ni tolikšna, da bi bila potrebna izločitev iz domačega okolja in vključitev v terapevtsko skupnost ali v substitucijski program.
Občasnim uživalcem drog (PAS), eksperimentatorjem in zasvojenim osebam.
Staršem, partnerjem ali drugim svojcem občasnih uživalcev drog, eksperimentatorjev ali zasvojenih oseb, ki želijo pomagati ali pridobiti informacije na to temo.
Strokovnim delavcem, ki pri svojem delu prihajajo v stik z občasnimi uživalci drog (PAS), eksperimentatorji in zasvojenimi osebami.
Kaj so cilji programa?
Osnovni cilj je, da oseba, ki zlorablja droge (PAS), vzpostavi stabilno abstinenco in preneha z uporabo vseh PAS.
Osebam pomagamo doseči bistvene spremembe, ki jim omogočajo doseganje drugih zastavljenih ciljev programa in individualnih ciljev, ter dolgoročno pomagajo vzdrževati abstinenco od PAS: na področju izobraževanja ali zaposlitve (v skladu s sposobnostmi in interesi posameznika), oblikovanje nove socialne mreže, kvalitetno izrabo prostega časa, vzpostavitev pozitivne družinske klime,…
Zakaj je potrebno ukrepati?
Pomembno je, da bližnje osebe pomagajo in čim prej naredijo prvi korak, saj so težave povezane z zlorabo drog zelo kompleksne:
Uživalcem drog (PAS) je zelo težko priznati svoje težave.
Sami od sebe bodo prvi korak naredili šele, ko se bodo težave nakopičile do te mere, da jim bo življenje postalo neznosno.
Krajši kot je čas uporabe drog, večja je verjetnost, da se težave rešijo z manj posledicami.
Nižja kot je starost ob prvih poskusih zlorabe drog (PAS), večja je verjetnost, da bo oseba v življenju razvila zasvojenost.
Opozorilni znaki, da oseba posega po PAS:
Kadar opazimo nenadne spremembe vedenja določene osebe, ki odstopajo od ustaljenih vzorcev vedenja pri tej osebi, je to lahko opozorilni znak, da oseba posega po PAS.
Spremembe v vedenju se pogosto kažejo v:
Spremembah spalnih navad (občutno več ali manj spanja).
Nenaravni bledici, izgubi apetita, hujšanju.
Velikih nihanjih razpoloženja, od pretirane razdražljivosti in nemira, do utrujenosti in otopelosti.
Slabši sposobnosti koncentracije, spominskih motnjah, slabši koordinaciji gibov, nejasnem govoru.
Zanemarjanju osebne higiene in oblačil.
Izmikanju druženja z družino in umikanjem v svojo sobo.
Izostajanju od doma, nespoštovanju družinskih pravil.
Nenadni zamenjavi družbe, o kateri oseba ne želi govoriti.
Nepričakovanih spremembah v učnem uspehu, pogostem izostajanju v šoli ali službi.
Spremembi v komunikaciji od izmikanja, prikrivanja, manipuliranja do agresivne komunikacije.
Prisotnost droge, ob sumu, da oseba posega po drogi, lahko potrdimo z izvedbo urinskega testa na več vrst prepovedanih drog (kupimo jih lahko v lekarnah), in z morebitno najdbo drog (PAS) ali pribora za rabo drog (injekcijske igle, brizge, folija, ožgane žlice, pipe,….).
Program za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti »Pogovorimo se« deluje od leta 1996 in je verificiran javni socialno-varstveni program Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območne enote Maribor.
V programu izvajamo socialno rehabilitacijo uporabnikov psihoaktivnih substanc in zasvojenih oseb. Socialna rehabilitacija poteka individualno in skupinsko ob vnaprej dogovorjenih terminih s podporo strokovnih delavcev.
O zasvojenosti govorimo, ko se določen vedenjski vzorec prične ponavljati iz dneva v dan in postane središče razmišljanja in dogajanja v življenju zasvojenega posameznika. Zasvojenost vpliva na telesno in duševno stanje zasvojenega, prizadene njegove odnose z okolico in njegovo ustvarjalnost ter pusti posledice tako v družini zasvojenega kot v širši okolici.
Leta 2011 je ameriško združenje za medicino zasvojenosti ASAM (American Society of Addiction Medicine) objavilo novo opredelitev zasvojenosti, s katero poudarja, da je zasvojenost kronična bolezen možganskih sistemov za nagrajevanje, motivacijo in spomin ter z njimi povezanih nevronskih povezav. Moteno delovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, psihološki, družbeni in duhovni ravni. Oseba začne patološko iskati olajšanje ali ugodje ob uživanju snovi in izbiri določenih vrst vedenja. Za zasvojenost so značilni: nesposobnost trajne abstinence, oslabljena sposobnost nadzora nad vedenjem, hlepenje po omami, zmanjšana zmožnost prepoznavanja resnih težav tako v vedenju posameznika kot v medosebnih odnosih ter disfunkcionalno čustveno odzivanje.
Nevrobiološke raziskave kažejo, da človek prinese na svet biološko ranljivost, ki je skupna različnim odvisnostim (od alkohola, tobaka, drugih drog, patološkega hazardiranja, določenih motenj hranjenja,…). Takšna oseba se skozi odraščanje nauči določenih vzorcev razbremenitve, torej izhoda iz neprijetnih čustvenih stanj. Ko se združita na eni strani biološka ranljivost neke osebe z izkušnjo, da nekatera vedenja res delujejo, je toliko večja verjetnost, da se pacient s ponavljanjem tega vedenja nauči in to postane avtomatizem. Tako neki vzorec vedenja, ki ima za posledico pozitivno izkušnjo, počasi postaja vedno bolj prisoten v življenju posameznika – ko preide v avtomatično vedenje, se sproži kompulzivni del motnje, ki ga sili v ponavljanje.
Na to, da se nekdo poda v vedenje, ki je zanj škodljivo ali ga ogroža, vpliva veliko dejavnikov, ki so prisotni in uravnavajo njegovo življenje že davno pred tem, ko se za tako vedenje odloči. Vplivi, ki povečujejo verjetnost, da oseba razvije zasvojenost, so dejavniki tveganja (rizični dejavniki), tisti vplivi, ki pa osebo varujejo pred takim vedenjem in tveganjem, pa so varovalni dejavniki. Tako varovalni dejavniki kot tudi dejavniki tveganja se zastavijo že zelo zgodaj v življenju in so povezani z dogajanjem v družini, v okolju kjer otrok in mladostnik odrašča, od osebnostnih značilnosti posameznika in od družbenih vplivov, od spodbud in omejitev, …
Kemične zasvojenosti
Zasvojenost smo nekoč razumeli kot posledico ponavljajočega vnosa psihoaktivnih snovi (npr. alkohola ali prepovedanih drog) in s tem povezane vedenjske, kognitivne in fiziološke pojave. Te vrste zasvojenosti lahko na splošno opredelimo kot kemične zasvojenosti.
Droge so snovi, ki spremenijo človekovo duševno ali telesno počutje oziroma stanje. Vplivajo na delovanje možganov, na to, kako se človek počuti in vede, na kognitivne sposobnosti in čustva. Zaradi tega so nepredvidljive in nevarne, zlasti za mlade, ki se šele oblikujejo kot osebnosti. Učinki drog so pri različnih drogah in pri različnih ljudeh različni, vedno pa tvegani in nepredvidljivi.
Droge lahko delimo na dovoljene (dovoljene za odrasle prebivalce) in prepovedane. V Sloveniji je uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog precej razširjena. Droga, s katero se zasvojene osebe pogosto najprej srečajo (velikokrat v svoji družini), in je tudi najbolj razširjena droga v Sloveniji, je alkohol. Med prepovedanimi drogami je najbolj razširjena konoplja, sledijo ji ekstazi/amfetamin, kokain in heroin. (Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah)
Poznamo različne delitve drog glede na njihov učinek, škodljivost, izvor ali klasifikacije po zakonodaji. Delitev drog, ki jo uporablja Organizacija združenih narodov (OZN) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je:
Depresorji centralnega živčnega sistema: upočasnujejo možgansko delovanje in so lahko naravnega, polsintetičnega ali popolnoma sintetičnega izvora. Najpogosteje uporabljene droge/PAS te skupine so alkohol, različni opiati, pomirjevala in hipnotiki.
Stimulansi: centralni živčni sistem vzburijo in dajo občutek budnosti in energije. Najpogosteje uporabljene droge/PAS te skupine so nikotin, kokain, amfetamin, MDMA, metamfetamin,…
Halucinogene droge: delujejo na osrednji živčni sistem in povzročijo spremembo v delovanju možganov, ki je lahko podobna psihozi, saj spreminjajo čutne zaznave, zaznavanje stvarnosti, privedejo do halucinacij,…Najpogosteje uporabljene droge/PAS te skupine so LSD, nore gobe/psilocibin, meskalin, ketamin,…
Kanabinoidne droge: lahko delujejo kot stimulansi ali kot depresorji, antipsihotiki ali celo kot halucinogeni, razlika pa je odvisna od sorte in razmerja različnih kanabinoidov. Najbolj znane droge/PAS te skupine so marihuana, hašiš, THC, CBD,…
Zadnja leta se na trgu pojavlja veliko novih psihoaktivnih snovi (NPS) sintetičnega izvora, katerih učinki so še posebej nevarni. Opažamo povišanje potentnosti psihoaktivnih snovi, nižje cene, vedno več različnih substanc in kombinacij uporabe.
Nekemične ali vedenjske zasvojenosti
Danes so si strokovnjaki enotni, da se vzorci zasvojenosti lahko vzpostavijo tudi kot posledica številnih drugih vedenj. Nekemične ali vedenjske zasvojenosti so klinično značilni sindromi, ki se kažejo v motenem vsakdanjem funkcioniranju zasvojenega in se razvijejo kot posledica ponavljajočih nagrajevalnih vedenj, ki ne zajemajo rabe psihoaktivnih snovi. Imajo pa mnogo skupnih značilnosti z zasvojenostmi od psihoaktivnih snovi – podobno fenomenologijo, pojav tolerance, komorbidnost z drugimi duševnimi motnjami, prekrivajoči genetski vplivi in sorodni nevrobiološki mehanizem zasvojenosti.
V zadnji, enajsti, izdaji Mednarodne klasifikacije bolezni (MKB-11, World Health Organization, 2018) sta opredeljeni dve motnji poleg zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi, in sicer motnja igranja iger na srečo in motnja igranja videoiger. Strokovnjaki pa opozarjajo na obstoj različnih vrst nekemičnih zasvojenosti, kot so npr. problematična uporaba družabnih omrežij, interneta, zasvojenost s hrano, odnosi, seksualnostjo in pornografijo, nakupovanjem, telesno vadbo,…Ob porastu in napredku digitalnih tehnologij, kateremu smo priča v zadnjih letih, postaja področje nekemičnih zasvojenosti vse pomembnejši javnozdravstveni izziv.
Po nacionalni raziskavi o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018 ugotavljamo, da internet in internetne tehnologije v prostem času uporablja večina prebivalcev Slovenije med 15. in 64.letom starosti. Največji delež uporabnikov interneta ( >98 %) je med mladostniki in mlajšimi odraslimi (15-34 let). V prostem času internet prekomerno (več kot 3 ure dnevno) uporablja najmanj vsak tretji 15- do 19-letnik, vsak četrti 20- do 24-letnik, vsak sedmi 25- do 29-letnik in vsak deseti 30- do 34-letnik. Visoko tveganje za zasvojenost z internetom je prisotno pri 17,1 % mladostnikov (15-19 let). Obdobje epidemije covida 19 je po mnenju in izkušnjah strokovnjakov te deleže še povečalo.
Ker so otroci in mladostniki najbolj tvegana skupina za razvoj digitalne zasvojenosti, hkrati pa je informacijsko-komunikacijska tehnologija tako vpeta v naša življenja, da je ne moremo popolnoma izbrisati iz naših življenj, je potrebno skrb posvetiti učenju »zdrave« rabe zaslonov. Vpliv zaslonov na razvoj in zdravje otrok in mladostnikov pa ni odvisen le od časa pred zasloni, ampak v veliki meri tudi od vsebine, ki so ji izpostavljeni, ter namena in načina uporabe naprav. V predšolskem obdobju naj bo splošno vodilo pri uporabi zaslonov »manj je bolje«. V letu 2022 so izšle Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.
Uporaba PAS običajno zelo močno zaznamuje posameznika in njegovo življenje, zaznamuje pa tudi njegovo družino in širšo okolico ter družbo v celoti. Škodljiv (negativen ) vpliv se kaže na telesnem in duševnem zdravju posameznika, na socialnem področju, finančno-ekonomskem področju, …
Droge po določenem času okvarijo človeški mehanizem, grobo posežejo v možgansko strukturo in pustijo škodljive posledice na njej, zato so osebe, ki so bile zasvojene z drogami (PAS), še leta zatem v nenehni skušnjavi, da znova posežejo po drogah (PAS). Tako so zasvojeni le delno ozdravljeni, saj so v nenehni nevarnosti, da se njihov nagrajevalni sistem vnovič poveže z drogo in se znova najdejo v začaranem krogu zasvojenosti, iz katerega se je težko rešiti. Zasvojeno vedenje omejuje način življenja zasvojenca in mu preprečuje živeti izpolnjeno življenje. Kar je bilo nekoč pomembno izgubi pomen, lahko bi rekli, da si zasvojenost človeka »prilasti« in »požre« njegove vrednote, ki so bile nekoč pomembne. Zasvojenost spodkoplje človekovo sposobnost samoobvladovanja. Uživalci drog pogosto zanikajo zasvojenost in čutijo odpor do organiziranih oblik zdravljenja. Zato je zdravljenje na zahtevo staršev, delodajalca ali sodnega sistema včasih potrebno in lahko vodi do enakih uspehov kot prostovoljno.
Zdravljenje zasvojenosti ne pomeni samo prenehanje zlorabe kemičnega ali drugega sredstva za omamljanje – to je samo nujen predpogoj, prva faza zdravljenja. Za učinkovito zdravljenje so potrebne celostne vedenjske in čustvene spremembe.
Mladostništvo je obdobje mnogoterih razvojnih sprememb, tako socialnih kot bioloških. V tem obdobju poteka tudi intenziven razvoj možganov, kar vpliva na spremembe v mladostnikovem mišljenju in odločanju. Deli možganov, ki so odgovorni za nagrajevanje in motivacijo, se razvijajo hitreje kot deli odgovorni za izvršitvene funkcije (kontrola impulzov, samo-regulacija, sposobnost presoje,…). To pomeni, da možgani mladostnikov dajo veliko na nagrado, manjka pa jim zrelosti, da bi stvari premislili in se ustavili pri vedenjih, ki lahko povzročijo negativne posledice. Nagrada je mladostnikom torej izredno pomembna, še posebej v obliki odobravanja vrstnikov. Ker je pri njih čustvena komponenta zelo intenzivna, odločitve pogosto sprejmejo na osnovi tega, kako se v danem trenutku počutijo ali v kakšni družbi se nahajajo, namesto na osnovi razumske presoje. Tudi zaradi teh razvojnih značilnosti so posebej ranljivi za različna tvegana vedenja, med njimi tudi za uporabo PAS.
Med mladostniki je najbolj razširjena uporaba konoplje. Dostopnost je v zahodnem industrijsko razvitem svetu eden izmed ključnih dejavnikov, ki vpliva na razširjenost uporabe konoplje pri mladostnikih. Kot opozarjajo podatki raziskave HBSC 2018 je konoplja med mladostniki v Sloveniji zelo dostopna – skoraj polovica 15 letnikov in približno dve tretjini 17 letnikov je namreč ocenilo, da lahko v naslednjih 24 urah pridejo do konoplje lahko ali zelo lahko. Po ugotovitvah zadnje raziskave ESPAD (2018) dijaki v Sloveniji v manjši meri zaznavajo tveganja v povezavi z redno uporabo konoplje kot njihovi vrstniki iz drugih držav. Petina dijakov namreč meni, da redno kajenje konoplje ni tvegano oziroma je malo tvegano. Da je redna uporaba konoplje zelo tvegana, meni 44 % slovenskih dijakov, kar je najmanj med vsemi sodelujočimi državami in precej pod povprečjem evropskih držav, ki znaša 59 %. Hkrati mednarodna primerjava opozarja na višje ravni uporabe konoplje med slovenskimi mladostniki kot njihovimi vrstniki iz drugih držav. V državah vključenih v raziskavo HBSC 2018 je namreč vsaj enkrat v življenju konopljo poskusilo v povprečju 13 % 15-letnikov, v zadnjih 30-ih dneh pa v povprečju 7 %. Mladostniki iz Slovenije pri obeh kazalnikih presegajo povprečje vrstnikov iz drugih držav in se uvrščajo v sam vrh 45-ih držav, ki so bile vključene v raziskavo.
Na tvegana vedenja vpliva tudi, v kolikšni meri mladostniki verjamejo, da je določeno tvegano vedenje razširjeno in sprejemljivo med mladostniki oziroma znotraj skupine, ki je mladostniku pomembna. V večji meri kot mladostniki verjamejo, da je določeno tvegano vedenje razširjeno, verjetneje je, da bodo tudi sami udeleženi v tem tveganem vedenju. Zelo pogosto mladostniki precenjujejo razširjenost določenega tveganega vedenja, kar velja tudi za uporabo marihuane.
Uporaba konoplje med mladostniki ima veliko najrazličnejših škodljivih trenutnih in dolgoročnih zdravstvenih in socialnih posledic. Med trenutne škodljive posledice se uvrščajo tesnobnost, panika in povečano tveganje za prometne nesreče. Ena resnejših dolgoročnih škodljivih posledic redne uporabe konoplje je zasvojenost, ki se razvije pri okoli 9 % uporabnikov. Večje je tudi tveganje za kronični bronhitis in okrnjene respiratorne funkcije ter za psihotične znake in motnje. Redna uporaba konoplje se pri mladostnikih pogosto kaže v slabši akademski uspešnosti (zaradi negativnega vpliva na razvoj možganov), večji verjetnosti uporabe drugih prepovedanih drog, poveča pa tudi tveganje za razvoj različnih težav v duševnem zdravju, kot so tesnobnost, depresija, samomorilne misli in psihoza. Zgodnja in redna uporaba konoplje predstavljata večje tveganje za razvoj zasvojenosti s konopljo, ki je nadalje lahko tudi napovednik večjega tveganja za uporabo drugih prepovedanih drog. Za posledice uporabe konoplje so še posebej ranljivi mladostniki, ki z uporabo konoplje začnejo v zgodnji mladosti, jo uporabljajo pogosto, v večjih količinah oziroma uporabljajo konopljo z večjo vsebnostjo THC.
V družinskem okolju si otroci ustvarjajo osnovne predstave o sebi, drugih in svetu. Izkušnje, ki jih otroci pridobijo v družini, prenesejo v zunanje okolje. Socialni vpliv družine (npr. dobri družinski odnosi in ustrezen starševski nadzor) je tako eden najpomembnejših varovalnih dejavnikov povezanih z uporabo psihoaktivnih snovi med mladostniki, kar pomeni da zaščitno deluje na mladostnika in zmanjšuje možnosti za negativen vpliv vrstnikov.
Tako so v zgodnjem obdobju mladostništva predvsem večji starševski nadzor, disciplina ter družinska povezanost (priložnosti in nagrade za prosocialno vedenje) povezani z manjšimi verjetnostmi uporabe marihuane. Nasprotno pa slab starševski nadzor, ki se kaže v slabem poznavanju vrstnikov in odsotnosti vedenja, kje se mladostnik nahaja, poveča tveganje za iniciacijo in za uporabo drog. Podpora, ki jo starši nudijo mladostniku, je obratno-sorazmerno povezana z uporabo marihuane.
Na uporabo PAS pri mladostnikih vpliva tudi starševski slog vzgoje. Kot ugotavlja pregled raziskav za obdobje 30 let, avtoritativen slog vzgoje, za katerega je značilna toplina v odnosih, vključenost v vzgojo otrok, pa tudi strogost in upoštevanje pravil, deluje najbolj zaščitno pred uporabo konoplje, medtem, ko se je zanemarljiv slog vzgoje še v največji meri pokazal kot dejavnik tveganja za uporabo PAS med mladostniki.
Poleg družinskih in vrstniških dejavnikov vplivajo na uporabo PAS pri mladostnikih tudi individualni dejavniki. Prisotnost depresije in obupanosti povečajo tveganje za uporabo PAS. Z večjo uporabo so povezani tudi psihološki dejavniki kot npr. iskanje vznemirljivega, delinkvenca, agresivnost, hiperaktivnost, uporništvo, prestopništvo, nizko zaznavanje tveganja povezanega z uporabo drog,… Pri mladostnikih je dobro dokazana tudi pozitivna povezanost med rabo alkohola, kajenjem in uporabo konoplje. Številne raziskave so pokazale, da mladostniki, ki uporabljajo eno od teh treh snovi, bolj verjetno uporabijo tudi drugi dve. Uporaba tobaka v starosti 12, 13 in 15 let je pomemben napovednik večje verjetnosti za uporabo marihuane. Mladostniki, ki se opijajo, bolj verjetno poleg alkohola uporabijo tudi tobak in/ali konopljo, kot tisti, ki se ne opijajo.
Ključni družinski varovalni dejavniki so torej:
Dober odnos med starši in otroci.
Učinkovite vzgojne strategije.
Komuniciranje pro-družinskih vrednot/ družina kot vrednota.
Vključenost staršev v otrokovo življenje.
Nudenje podpore otroku.
Smernice staršem za učinkovito preventivo pred poseganjem po PAS:
Preventiva je ključnega pomena, zato aktivno sodelujte pri preventivnih programih uživanja drog v svoji skupnosti ali v šoli svojega otroka.
Pogovorite se s svojim otrokom o nevarnostih uživanja drog.
V komunikaciji s svojim otrokom bodite odprti in dobri poslušalci. Le tako boste na tekočem o vsem, kar se dogaja v otrokovem življenju.
Vaša sporočila otroku o neodobravanju uporabe vseh vrst drog naj bodo jasna.
Pri izvajanju pravil bodite vztrajni – otroku povejte da so pravila glede uživanja drog dokončna in jih ne boste spreminjali.
Bodite s svojimi dejanji otroku dober zgled.
Pri svojih zahtevah in pravilih bodite usklajeni s svojim partnerjem.
Pomagajte svojemu otroku, da poišče načine, kako se upreti pritiskom vrstnikov.
Spoznajte prijatelje svojih otrok in njihove starše.
Imejte nadzor nad tem kje je vaš otrok, s kom in kako preživlja prosti čas.
Otroku povejte, da ga imate radi ter da izvajate določene ukrepe zgolj zaradi skrbi za njegovo prihodnost.
Če ima vaš otrok težave zaradi uživanja drog, poiščite pomoč strokovnjakov.
Šola je dosegljivo in relativno stabilno okolje, ki lahko vpliva na mladostnika v obdobju, ko se spreminja njegova identiteta ter odnosi s starši, vrstniki in šolo. Povezanost s šolo skupaj s povezanostjo z družino, vrstniki in skupnostjo ter s pozitivnimi izkušnjami socializacije deluje zaščitno pred uporabo psihoaktivnih snovi in antisocialnimi vedenji. Nasprotno pa so s šolo povezane težave, kot npr. slabše ocene, težave z učitelji, težave s pozornostjo, pogosto izostajanje iz šole, izključitev, ponavljanje, nasilništvo,…povezane tudi z višjim tveganjem za uporabo drog.
Šola je za otroka in mladostnika fizični in socialni življenjski prostor s številnimi izredno pomembnimi odnosi in dogajanji. Lahko vsebuje mnoge pozitivne in varovalne dejavnike, ki pomembno vplivajo na psihosocialni razvoj in nekaterim otrokom vsaj delno nadomeščajo ali popravljajo družinske primanjkljaje in neustreznosti. Lahko pa vsebuje tudi vrsto ogrožajočih dejavnikov, ki so za mnoge otroke in mladostnike vir hudih stresov in številnih stisk, iz katerih se lahko razvijejo psihosocialne in psihosomatske motnje.
V tem smislu je preventivna vloga šole in strokovnih delavcev izrednega pomena, saj lahko odločilno vpliva na razvoj in utrjevanje tveganih vedenj, med katerimi je tudi poseganje po drogah in razvoj zasvojenosti.
Ločimo tri oblike preventive: univerzalno, selektivno in indicirano.
Univerzalna preventiva: naslavlja celotno populacijo v določeni ciljni skupini (npr. učenci enega razreda ali šole) s ciljem preprečiti ali časovno prestaviti začetek uporabe PAS. Univerzalni preventivni programi so namenjeni večjim skupinam ne glede na prisotnost oz. neprisotnost tveganja za uporabo drog. Preventiva je usmerjena v učenje različnih osebnih in socialnih veščin kot so samonadzor, reševanje problemov, komunikacija, čustveno zavedanje,…Cilj te preventive je povečati raven samospoštovanja in pridobivanje socialnih in osebnostnih veščin, manj ali pa sploh ne (pri mlajših otrocih) pa govor o drogah.
Selektivna preventiva: naslavlja ranljive skupine, med katerimi pogosto pride do uporabe PAS, preventiva pa deluje v smeri izboljševanja njihovih življenjskih in socialnih pogojev ter krepitev varovalnih dejavnikov, ki jih bodo ščitila pred uporabo drog. Sem spadajo npr. ranljive skupine otrok in mladostnikov s slabšimi družinskimi pogoji, s slabšim učnim uspehom, mladi prestopniki,…
Indicirana preventiva: naslavlja ranljive posameznike in jim pomaga soočati se z njihovimi lastnostmi, težavami in prisotnimi dejavniki tveganja (asocialno vedenje, duševne motnje, zgodnji znaki problematične uporabe PAS,…) zaradi katerih so bolj ranljivi za uporabo drog. Njihov cilj je preprečiti nadaljnjo uporabo in razvoj težav povezanih z uporabo drog. Z ustreznim vodenjem se lahko mladostniki naučijo ustrezne komunikacije, odnosa z vrstniki, samo-učinkovitosti in asertivnosti, učnih navad, veščin zavračanja drog, lahko se naučijo prepoznavati škodljive posledice uporabe PAS na svoja čustva, percepcijo, zdravje in razvijajoče se možgane in razvijejo vrednote in stališča, ki ne podpirajo uporabe drog.
Zaradi odločilnega pomena preventive v socialnovarstvenem programu za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti »Pogovorimo se« se od šolskega leta 2018/2019 naprej intenzivno povezujemo s strokovnjaki v okviru aktivnosti, ki smo jih poimenovali »Povezovalen pristop do mladostništva brez drog«. Aktivnosti potekajo v obliki dela v manjših skupinah (3 psiho-edukativna srečanja) s svetovalnimi delavci mariborskih srednjih šol, kjer imajo slednji možnost razrešiti svoje dileme na področju drog ter dela z mladostniki.