Alkohol

Odnos staršev in drugih odraslih do pitja pijač, ki vsebujejo alkohol, pomembno vpliva na pitje pri mladostnikih

Alkohol

Začetek poletnih počitnic je obdobje v letu, ko imamo več časa za druženje in zabave, kar lahko daje tudi več priložnosti za pitje pijač, ki vsebujejo alkohol. Te pijače je, po podatkih raziskave CINDI - Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020, ki jo izvajamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), v preteklem letu vsaj enkrat pilo kar 79 % odraslih prebivalcev Slovenije. Mladostniki v Sloveniji odraščajo v okolju kjer so pijače, ki vsebujejo alkohol, lahko dostopne, pitje teh pijač pa je razširjeno.

Zadnje posodobljeno: 29.06.2022
Objavljeno: 29.06.2022

 

V mnogih državah po svetu in tudi v Sloveniji se je pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, pri mladostnikih v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo. »Nov trend, ki ga opažajo v nekaterih državah, npr. na Švedskem, pa je tudi, da vedno več mladostnikov alkohola sploh ne poskusi in popolnoma abstinira. Kljub tem pozitivnim spremembam pa je pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, med mladostniki v Sloveniji še vedno nad mednarodnim povprečjem.« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ. Raziskava HBSC – Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, ki jo na NIJZ izvajamo na štiri leta, kaže da je 71 % slovenskih 15-letnikov in 86 % 17-letnikov že pilo alkoholne pijače.

Mladostniki so za škodljive učinke alkohola še posebej ranljivi, saj se v tem obdobju njihovi možgani intenzivno razvijajo. Še nedokončan razvoj sprednjega dela možganov pripomore k temu, da mladostniki težje predvidevajo nevarnosti in posledice svojega vedenja, se vedejo bolj tvegano in preizkušajo novosti, tudi v povezavi s pitjem pijač, ki vsebujejo alkohol. Zgodnejši začetek pitja teh pijač pri mladostnikih poveča verjetnost za pogostejšo in čezmerno rabo ter razvoj odvisnosti kasneje v življenju. »Poleg tega pa se z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije in s popularnostjo virtualne resničnosti odpira dodaten prostor za trženje alkoholnih pijač mladostnikom. Zaradi teh razlogov je pomembno, da poznamo načine, poleg dokazano učinkovitih ukrepov alkoholne politike (npr. omejevanje fizične in cenovne dostopnosti alkohola, določena spodnja starostna meja za nakup in pitje alkohola), s katerimi lahko posamezniki pripomoremo k zmanjšanju pitja pijač, ki vsebujejo alkohol, med mladostniki.« dodaja dr. Sandra Radoš Krnel z NIJZ. Zato smo na NIJZ pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle glede spodbujanja mladih k nepitju teh pijač.

»Starši in druge odrasle osebe pomembno vplivajo na mladostnikov odnos do pitja alkoholnih pijač. Najprej z lastnim zgledom – prek lastnega vedenja, tako da sami pijejo čim manj ali nič alkohola. Ob tem lahko starši in druge odrasle osebe ključno varovalno vplivajo na nepitje alkohola pri mladostniku z negovanjem dobrega medsebojnega odnosa, v katerem ima mladostnik na splošno občutek, da se v stiski, težavah in zanimanjih o različnih stvareh lahko obrne nanje. Pri tem je pri pogovoru o alkoholu ključno, da ta mladostniku omogoča, da izrazi in v dialogu z odraslim, ki podaja točne informacije o škodljivosti alkohola, sproščeno preprašuje svoja stališča, poglede glede lastnega odnosa do pitja alkoholnih pijač (npr. zakaj sploh bi pil_a alkoholne pijače, kaj imam od tega, zakaj to ni dobro zame, kako bi se lahko drugače počutila_a dobro v družbi z vrstniki). Tako voden pogovor pri mladostniku na splošno krepi kritično mišljenje, še posebej pa kritičen odnos glede pitja alkoholnih pijač. S tem pa je mladostnikovo vedenje tudi bolj odporno na morebitne nezdrave vplive vrstnikov ali drugih oseb v njihovi okolici glede pitja alkoholnih pijač, torej tudi v situacijah, ko staršev oz. drugih odraslih ni poleg.« poudarja mag. Tadeja Hočevar z NIJZ.

Vedenja staršev, ki pripomorejo k zmanjšanju tveganja za pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, pri mladostnikih:

  • lasten zgled pitja čim manj ali nič alkohola;
  • jasno stališče, da pitje teh pijač za mladostnike ni primerno;
  • postavljanje jasnih mej in pričakovanj glede mladostnikovega vedenja;
  • spodbujanje mladostnikovega kritičnega razmišljanja o pitju alkoholnih pijač;
  • vključenost v mladostnikovo življenje (preko pogovora, skupnega preživljanja prostega časa, zanimanja glede dogajanja v šoli, njegovega počutja itd.);
  • nudenje opore mladostniku v težkih situacijah in spodbujanje njegovih pozitivnih lastnosti ter interesov.

Vedenja staršev, ki lahko vodijo k zgodnejšemu in pogostejšemu pitju pijač, ki vsebujejo alkohol,  pri mladostnikih:

  • mnenje, da alkohol za mladostnike ni škodljiv;
  • skupno pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, z mladostniki in omogočanje dostopa do alkohola;
  • moraliziranje in postavljanje prepovedi ter zapovedi brez razlag, brez zanimanja za mnenje mladostnika;
  • nezanimanje za mladostnika, njegovo življenje in počutje.

 

Več informacij in izbrani viri pomoči za mlade

Več lahko preberete v publikaciji Alkohol, tobak, konoplja in druge droge med mladimi – informacije in napotki za starše, informativnem gradiva za starše in strokovnjake, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi in njihovimi starši. Mladi imajo na voljo tudi novi priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje, ki ponuja orodja pomoči v situacijah, ko doživljajo tesnobo, napetost in strah ali zaskrbljenost.

Mladim je na voljo tudi spletno mesto www.tosemjaz.net, ki omogoča dostop do strokovnega nasveta – vprašajo lahko o čemer koli, kar jih bremeni in pri tem ostanejo anonimni.

Viri pomoči v primeru težav z alkoholom za mlade in odrasle so zbrani na: Spletnem portalu MOSA – mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola, na povezavi http://www.infomosa.si/ ter spletni strani SOPA – skupaj za odgovoren odnos do alkohola, na povezavi https://www.sopa.si/


DODATNO GRADIVO:

Tonske izjave

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno