V sprejemanju ukrepov alkoholne politike Slovenija zaostaja za najnaprednejšimi državami v Evropi

ALKOHOL PREDSTAVLJA RESEN PROBLEM

• Dobra četrtina moških in 16 odstotkov žensk v Sloveniji v starosti od 25 do 34 let se opija enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje, s tem pa ogroža svojo lastno varnost in zdravje ter veča verjetnost za socialne, zdravstvene in druge posledice zaradi pitja alkohola.
• Škodljivo pitje alkohola povzroča več kot 60 različnih bolezni, stanj in poškodb in je med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za obolevnost, manjzmožnost in umrljivost.
• Vsak dan je zaradi vzrokov, ki jih pripisujemo izključno alkoholu, v Sloveniji v bolnišnico sprejetih deset oseb.
• Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in zaradi prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, vsako leto v Sloveniji umre 725 oseb.
• Večina 15-letnikov v Sloveniji, kar 85 %, je že pila alkoholne pijače kljub prepovedi prodaje alkohola mlajšim od 18 let, pri čemer sta bila dva od petih že vsaj dvakrat opita.

ŠKODA, POVEZANA Z ALKOHOLOM, MOČNO PRIZADENE DRŽAVNO BLAGAJNO

• Zdravstveni in nekateri drugi stroški (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja – kraje, vandalizem), ki so povezani s pitjem alkohola, so bili v Sloveniji leta 2011 ocenjeni na 242 milijonov EUR, kar je več kot v državni proračun dobimo s trošarinami od alkohola in alkoholnih pijač.
• Vsem tem stroškom pa bi bilo treba prišteti še nekatere druge, npr. stroške zmanjšane produktivnosti in stroške, ki nastanejo zaradi duševnega trpljenja bližnjih, predvsem otrok.

SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA DRŽAVAM PRIPOROČA SPREJETJE DOKAZANO UČINKOVITIH UKREPOV:

• preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola,
• omejevanje dostopnosti alkohola (npr. uvedba licenc za prodajo alkohola, omejitev prodaje po urah in dnevih, prostorska omejitev prodaje, določena spodnja starostna meja za nakup alkohola in pitje alkoholnih pijač),
• zmanjšanje cenovne dostopnosti alkohola (npr. zvišanje minimalnih davčnih stopenj, določitev minimalne cene alkohola, prepoved akcijskih in promocijskih cen, dodatna obdavčitev za mešane gazirane alkoholne pijače),
• omejevanje tržnega komuniciranja alkoholnih pijač,
• zgodnje prepoznavanje in obravnavanje tveganih pivcev,
• zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola.

V SLOVENIJI ŠE NISMO UVEDLI VSEH UČINKOVITIH UKREPOV

V sprejemanju učinkovitih ukrepov alkoholne politike Slovenija zaostaja za najnaprednejšimi državami v Evropi in se med 29 evropskimi državami glede obsega uvedbe učinkovitih ukrepov uvršča na 16. mesto, medtem ko je po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola v samem evropskem vrhu.

UKREP PREPOVEDI RABE ALKOHOLA NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH

Prepoved rabe alkohola na športnih prireditvah je ukrep, ki sodi med ukrepe omejevanja dostopnosti do alkohola, ki se je izkazal kot učinkovit ukrep alkoholne politike. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije imajo države prepoved rabe alkohola na športnih prireditvah urejeno na različne načine, nekatere z delnimi prepovedmi, druge s popolnimi prepovedmi na ravni celotne države.  Na območju evropske regije ima 15 držav popolno prepoved rabe alkohola na športnih prireditvah, 20 držav pa ima delne prepovedi.

JAVNO MNENJE PODPIRA UKREPE ALKOHOLNE POLITIKE

Populacijska raziskava javnega mnenja prebivalce Slovenije, izvedena v letu 2014, je pokazala, da prebivalci Slovenije v veliki meri podpirajo ukrepe za omejevanje porabe alkohola:

• 79 % prebivalcev podpira uvedbo licenc za prodajo alkohola,
• 62 % prebivalcev podpira določitev minimalne cene alkohola,
• 57 % prebivalcev pa podpira popolno prepoved oglaševanja alkoholnih pijač,
• 75 % podpira prepoved opijanja na javnih površinah (npr. v parkih, na zelenicah).

Priloga: Alkoholna politika v Sloveniji