V raziskavi zbrani podatki zagotavljajo ključne informacije o pandemski izčrpanosti odraslih prebivalcev Slovenije, kot naravnem in pričakovanem odzivu na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika. Posledica pandemske izčrpanosti je pomanjkanje motivacije za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj, ki se pojavi postopoma in na katero vplivajo posameznikova čustva, izkušnje in stališča. Kaže se v zmanjšanju zavedanja o tveganjih, povezanih s širjenjem bolezni covid-19, nepripravljenosti za informiranje in neizvajanju samozaščitnih vedenj. Vpliva pa tudi na samo uspešnost ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.
Spodaj objavljamo glavne izsledke 14. vala panelne spletne raziskave, ki je potekala od 6. do 9. julija 2021 na vzorcu 1019 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let, in nekatere primerjave s preteklimi valovi.
Podpiranje trenutno veljavnih in posameznih ukrepov
Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje širjenja virusa SARS-CoV-2 so v veljavi že dolgo časa in so zelo raznoliki. V 14. valu raziskave je najnižji delež oseb doslej (50,6%) menil, da so veljavne omejitve močno pretirane, kar je skoraj 14 odstotnih točk manj, kot v 10. valu raziskave (od 9.4. do 12.4.2021), ko je bil delež oseb, ki so bile takega mnenja najvišji. V 14. valu raziskave SI-PANDA je največ anketiranih oseb (67,3%) podpiralo odprtje gledališč in kinodvoran in ogled športnih dogodkov v živo ob upoštevanju PCT pogoja (57,7%). Dobra polovica oseb podpira uvedbo digitalnega zelenega potrdila in nadzora nad izvajanjem karantene na domu.
Zaupanje v osebe in institucije, da ustrezno obvladujejo pandemijo
Glede ustreznega obvladovanja pandemije imajo največje zaupanje osebni zdravniki (povprečje 5,1 na 7-stopenjski lestvici), ki jim sledi zaupanje v bolnišnice s povprečjem 4,9. Osebe, ki so bile cepljene z dvema odmerkoma cepiva proti COVIDU-19, značilno bolj zaupajo navedenim osebam oz. inštitucijam.
Cepljenje
Če primerjamo med seboj zadnjih 6 valov raziskave, je razvidno, da narašča delež oseb, ki so prejele oba odmerka cepiva (43,5 % v 14. valu raziskave), delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti, pa se giblje od 27,5% do 35,3 %. Največji delež oseb, ki se ne namerava cepiti je v starostnih skupinah od 18 do 29 let in od 30 do 49 let, v katerih je kar 44 % oseb navedlo, da se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, kar je najvišji delež doslej. Po drugi strani pa je v 13. in 14. valu raziskave v navedenih starostnih skupinah opazen precejšen porast deleža precepljenih oseb z enim oz. obema odmerkoma cepiva proti covidu-19.
Med glavnimi razlogi, zakaj se osebe ne nameravajo cepiti proti covidu-19, prevladuje zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju (73,6 %), skrb za dolgoročni vpliv na zdravje (63,0 %) in zaskrbljenost, da cepivo ni varno(52,4%). Dobra petina anketiranih oseb je navedla, da po njihovem mnenju virus SARS-CoV-2 ne predstavlja tveganja za njihovo zdravje.
Doživljanje stresa
V primerjavi s podatki iz 13. vala so deleži oseb, ki so poročali o vsakodnevnem ali pogostem doživljanju stresa v 14. valu raziskave nekoliko nižji. Petina anketiranih oseb je stres doživljala vsakodnevno ali pogosto, najpogosteje v skupini od 18 do 29 let (32,8%). Stres bolj pogosto doživljajo ženske (23,4%) kot moški (16,9%). Najpogostejši razlog za stres so obremenitve na delovnem mestu, zaskrbljenost zaradi morebitnih ukrepov (34,9%) in zaskrbljenost zaradi neresničnih informacij glede virusa SARS-CoV-2 (31,2%). Osebe z višjo izobrazbo so pogosteje občutile stres zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci, tisti s srednješolsko in nižjo izobrazbo pa stres zaradi slabih materialnih pogojev.
Težave v duševnem zdravju
11,4% anketiranih oseb je imelo simptome zmerne ali hude anksioznosti, največ v starostni skupini od 18 do 29 let (21,5 %), nato delež upada do najstarejše starostne skupine, od 65 do 74 let, kjer je 6,2%. Tveganje za razvoj anksiozne motnje je v vseh starostnih skupinah višje pri ženskah.
V 14. valu raziskave so bili simptomi, značilni za depresivno motnjo, prisotni pri 7,5 % oseb, delež oseb s posameznimi simptomi depresije pa je bil 5,6 %. Simptomi depresije so bili v najvišjem deležu prisotni v skupini mlajših oseb (od 18 do 29 let) in pri tistih, ki ocenjujejo da je njihova finančna situacija trenutno slabša, kot je bila prej.
Težave po preboleli okužbi z virusom SARS-CoV-2 – postcovidni sindrom ali dolgotrajni covid-19
Raziskava kaže na velik delež oseb, ki so še najmanj en mesec po preboleli okužbi z virusom SARS-CoV-2 imele vsaj eno zdravstveno težavo. Delež oseb, ki so imele eno zdravstveno težavo se v zadnjih štirih valovih raziskave giblje med 49,6 do 58,0%, delež oseb, ki so imeli dve težavi, pa med 12,5% do 17,2%. Pet ali več težav je imelo okoli 10% oseb. Najpogostejše težave so bile slabo počutje, utrujenost ter pomanjkanje energije.
Celotno poročilo 14. vala panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje je objavljeno na naslednji povezavi.
Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete tudi na naslednji povezavi.
