Prehrana

Tradicionalni slovenski zajtrk: Redno uživanje zajtrka prispeva k boljšemu zdravju

Prehrana

Vsako leto tretji petek v mesecu novembru obeležujemo dan slovenske hrane. Ta dan imajo vse slovenske šole in vrtci možnost izvedbe tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 16.11.2015
Objavljeno: 16.11.2015

 

Aktivnosti v okviru Tradicionalnega slovenskega zajtrka (TSZ) združujejo različne resorje in inštitucije, kot partner pa sodeluje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V zadnjem času se vzgojno-izobraževalnim zavodom na ta dan pridružujejo tudi različne delovne organizacije, domovi starejših občanov in druge javne institucije. S tem se izkazuje podporo domačim pridelovalcem hrane in spodbuja širšo javnost k rednemu uživanju zajtrka. Zajtrk je najpomembnejši dnevni obrok, še posebej pa je pomembno, da ga uživajo otroci in mladostniki. Otroci, ki redno zajtrkujejo, imajo namreč boljše miselne in spominske zmožnosti ter tako lažje sledijo pouku.

Prehranske navade, ki se oblikujejo v otroštvu in mladostništvu, vplivajo na način prehranjevanja in s tem tudi na zdravje v kasnejšem življenjskem obdobju. Hrana ima psihosocialni pomen, saj sta izbor hrane in odnos do nje povezana z izkušnjami in zgledi v zgodnjem otroštvu. Prav zato je vključevanje zajtrka v zgodnjem otroštvu ključnega pomena, saj je del zdravega prehranjevanja in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. »Zajtrk naj bi bil pester, sestavljen iz polnovrednih ogljikohidratnih in beljakovinskih živil, zelenjave in/ali sadja in vnosa zdravih pijač. Polnovredna ogljikohidratna živila ugodno vplivajo na zmeren dvig glukoze v krvi in v kombinaciji z beljakovinskim živilom (mleko, mlečni izdelki, pusti mesni izdelek itd.) dodatno izboljšajo umske zmožnosti in razpoloženje,« svetuje dr. Matej Gregorič z NIJZ.

Mleko in priporčeni mlečni izdelki so osnova za pravilen in zdrav razvoj otroka. Zaradi bogate hranilne in biološke sestave se uvrščajo med pomembna živila v uravnoteženi prehrani. Vsebujejo veliko beljakovin z esencialnimi aminokislinami ter veliko vitamina D in kalcija. Kalcij v mleku in mlečnih izdelkih se v telesu bolje izkoristi kot iz drugih živil.

 

Več mladostnikov redno zajtrkuje, manj je čezmerno hranjenih

NIJZ že več let redno izvaja raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju (HBSC), ki poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, sofinancira pa jo Ministrstvo za zdravje. Zadnja raziskava leta 2014 je pokazala, da vsak dan med šolskimi dnevi redno zajtrkuje 45,1 odstotka mladostnikov, kar je več, kot je pokazala raziskava v letu 2002 (39,4 odstotka). »Še vedno mladostniki od vseh obrokov najpogosteje opuščajo prav zajtrk, kar lahko pojasnimo z dobro dostopnostjo do šolske malice, ki je v mnogih primerih prezgodnja ali preobilna. S starostjo mladostnikov opuščanje zajtrka narašča in je pogostejše med dekleti. Mladostniki iz družin z višjim socio-ekonomskim položajem bolj redno zajtrkujejo kot njihovi vrstniki, ki prihajajo iz družin z nižjim socio-ekonomskim položajem. Opuščanje zajtrka povezujemo tudi z večjim pojavom čezmerne telesne teže med mladostniki,« pravi Brigita Zupančič Tisovec z NIJZ in ugotavlja: »V Sloveniji že tri desetletja beležimo resen javnozdravstveni problem naraščajočega deleža čezmerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov, zdaj pa je tudi raziskava (HBSC, 2014) pokazala, da se je delež čezmerno hranjenih in debeli prvič po letu 2010  zmanjšal. Vedeti moramo, da se čezmerna hranjenost in debelost pri mladostnikih lahko pozna tudi v njihovem slabšem zdravstvenem stanju.«

Celotna raziskava HBSC (2014) najdete na naslednji povezavi.

Graf 1: Delež mladostnikov, ki so redno zajtrkovali, redno uživali sadje, redno uživali zelenjavo ter pogosto uživali sladkane pijače, Slovenija, 2002–2014 (Foto: HBSC, NIJZ )

* vsak dan med šolskimi dnevi ** vsak dan, vsaj 1-krat na dan

 

Spodbujanje mladostnikov za zdrave izbire

Vsako pomanjkanje hranil v obdobju otroštva lahko nosi s seboj tako kratkoročne kot dolgoročne posledice, ki se izrazijo hitreje kot pri odraslem človeku. Za pridobitev zdravih prehranskih navad mladostnikov je pomembno ozaveščanje o zdravem prehranjevanju, ki temelji na znanstveno potrjenih dokazih. »Mladostnike je treba s pomočjo različnih pristopov opremiti z veščinami za prepoznavanje zdravju koristnih izbir in jim pri tem omogočiti dostop do zdravih izbir« je povedala Tea Kordiš z NIJZ in dodala: »Tradicionalni slovenski zajtrk je eden od primerov dobre prakse, ki daje doprinos zgoraj navedenemu. Podatki tudi kažejo, da je vzorec zajtrkovanja slabši med tednom in znatno boljši ob koncu tedna, ko je družina skupaj. Zato je čas počitnic, tako daljših poletnih, kakor tudi krajših medletnih, odlična priložnost, da zajtrkovanje postane skupen obrok za vso družino in da to preide v trajno navado tudi takrat, ko od doma ne odhajamo skupaj«.

 

Smernice zdravega prehranjevanja

Otroci, ki opuščajo zajtrk, običajno uživajo manj kakovostno prehrano, ki je revna z vlakninami in bogata z maščobami in sladkorji. Zato se šole trudijo ohraniti zajtrk, vendar se ta zaradi pomanjkanja interesa med učenci, pogosto ne izvaja.

Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah nudijo strokovne usmeritve za izvajanje prehrane v zavodih in so za vrtce in šole zavezujoče. Dostopne so na naslednji povezavi.

Letos je bila sprejeta tudi nova Resolucija o nacionalnem programu prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki v spodbujanju zdravega načina življenja vseh skupin prebivalcev prvič združuje ukrepe, vezane tako na prehrano kot na telesno dejavnost. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj ključnih ukrepov, ki jih predvideva desetletni nacionalni program za izboljšanje zdravja otrok:

  • večja uskladitev prehrane otrok in mladostnikov v vrtcih in šolah v skladu s prehranskimi smernicami in priporočili;
  • spreminjanje sestave živilskih izdelkov (preoblikovanje) z zniževanjem vsebnosti sladkorjev, sladil, trans-maščobnih kislin, nasičenih maščob ter jedilne soli;
  • krepitev učinkovitih projektov (npr. Shema šolskega sadja in zelenjave, Tradicionalni slovenski zajtrk) z izborom priporočenih lokalno pridelanih živil;
  • priprava smernic za omejevanje trženja nezdravih izbir otrokom;
  • spodbujanje uživanja pitne vode ter vsakodnevne telesne dejavnosti.

Vse to kaže na nujnost celostnega delovanja na različnih področjih, kot tudi v različnih obdobjih življenja.

Dostop na naslednji povezavi.

 

Glavne ugotovitve iz poročila NIJZ o izvedbi nacionalnega projekta TSZ 2014 so:

  • več kot 90 odstotkov sodelujočih šol in vrtcev, ki so izpolnili evalvacijski vprašalnik, je projekt ocenilo kot zelo uspešen oz. uspešen;
  • izboljšala se je komunikacija in sodelovanje z lokalnimi ponudniki;
  •  vsebine so skozi celo šolsko leto pogosteje vključene v medpredmetne povezave;
  • vzgojno-izobraževalni zavodi gradijo in dopolnjujejo mrežo zunanjih strokovnih sodelavcev (kot npr. z lokalnimi predelovalci hrane, lokalnimi strokovnjaki posameznih področij, zdravstvenimi delavci, kmetijsko-svetovalno službo), sodelujejo z lokalno skupnostjo, živilsko industrijo, društvi in mediji. Šole in vrtci se med seboj povezujejo in združujejo svoje aktivnosti in tako prenašajo primere svoje prakse ter krepijo socialno mrežo med zaposlenimi in otroci;
  • pestrost metod in pristopov ter spremljevalnih aktivnosti.

 

Povezane vsebine

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Preprečevanje poškodb

Nasveti za varno in veselo noč čarovnic

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno