Udeležite se delavnic, prisluhnite zanimivim predavanjem, okroglim mizam, pogovorite se s strokovnjaki ali obiščite interaktivne koticke in katero od številnih stojnic.
PodrobnoS hrano se lahko zaduši vsak otrok, vendar so še posebej ogroženi otroci, mlajši od treh let. Majhni otroci imajo ozke dihalne poti, ki se zlahka zamašijo, in ker nimajo veliko izkušenj z žvečenjem, lahko vdihnejo cele koščke hrane.
Otrokom do 3. leta starosti ne dajemo jesti živil, ki so nevarna za zadušitev, kot so koščki trdega sadja ali surove zelenjave, koščki mesa, sira ipd., katerih premer je manjši od 3 cm. Prav tako so nevarni češnjev paradižnik, jagode grozdja, trdi ali gumijasti bonboni, pokovka, oreščki, arašidovo maslo ipd., ki jih je težko pogoltniti ali pa imajo podobno velikost in obliko kot otrokova dihalna pot, zaradi česar hitro zaprejo grlo ali sapnik. Še posebej arašidi zelo radi zdrsnejo v grlo, potujejo po sapniku in obstanejo v pljučih, zato jih ne ponujamo otrokom, mlajšim od 5 let.
Tudi starejše otroke poučimo, da dojenčku/malčku ne smejo dajati nobene hrane brez našega dovoljenja.
Pri zdravih donošenih dojenčkih se začne trdno hrano uvajati okoli šestega meseca starosti. Preden jo ponudimo otroku, jo ustrezno pripravimo, da preprečimo zadušitev:
Otroka nikoli ne hranimo, ko leži v otroškem ležalniku. Pri hranjenju po žlički je najbolje, da otrok sedi v našem naročju. Tako mu lahko hitro pomagamo, če se mu hrana zaleti in se začne dušiti. Šele ko otrok sedi samostojno in zna jesti trdno hrano, lahko začnemo uporabljati tudi stolček za hranjenje.
Otroka v stolčku za hranjenje vedno pripnemo s 5-točkovnim sistemom varnostnih pasov. Spodnji trije pasovi okrog pasu in med nogami naj se čvrsto prilegajo telesu, ramenski pasovi pa naj bodo dovolj ohlapni, da se otrok lahko obrača, lovi ravnotežje in vzdržuje pokončni položaj, vendar preprečujejo, da bi na stolčku vstajal. Pri tem ga nikoli ne pustimo brez nadzora odrasle osebe, čeprav je pripet z varnostnimi pasovi. Odrasla oseba bo otroku lahko takoj nudila prvo pomoč, če bi se začel dušiti.
Ne dovolimo, da otrok med jedjo govori, se smeji ali teka okrog s polnimi usti hrane, saj v takih primerih zgodi največ zadušitev. Prav tako otroka, ki je razburjen in joka, ne silimo jesti.
Med vožnjo v avtomobilu otroku ne dajemo hrane. Nenadno zaviranje, vožnja čez luknje ali oster zavoj lahko povzročijo, da se otroku zaleti košček hrane in se začne dušiti, mi pa mu morda ne bomo mogli takoj pomagati, če vozimo.
Udeležimo se tečajev prve pomoči, kjer se bomo naučili tehnik, s katerimi lahko rešimo življenje svojemu otroku.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
