November mesec za osveščanje in preprečevanje zasvojenosti – Skupaj zmoremo več

Krepimo osebnostne, socialne in vedenjske veščine, ki lahko vplivajo na zmanjševanje tveganj za razvoj različnih zasvojenosti in tveganih vedenj tudi v času epidemije COVID-19. Posameznik, opremljen z veščinami, ki mu bodo pomagale pri premišljenem sprejemanju odločitev, reševanju problemov, k dobri komunikaciji, izgradnji pozitivnega odnosa do sebe in okolice, se bo znal na pozitiven način spopasti z izzivi in tveganji vsakdanjega življenja. 

Zasvojenost je bolezen, ki vpliva na telesno in duševno stanje zasvojenega, prizadene njegove odnose z okolico in njegovo ustvarjalnost ter pusti posledice tako v družini zasvojenega kot v širši okolici. O zasvojenosti pri posamezniku govorimo, ko se določen vedenjski vzorec (npr. jemanje droge, brskanje po spletu,…) začne ponavljati iz dneva v dan in postane središče razmišljanja in dogajanja v njegovem življenju.

Zasvojenosti so različne:

• s psihoaktivnimi snovmi kot so alkohol, tobak, zdravila, prepovedane droge ali
• ne-kemične / vedenjske – z igrami na srečo, z odnosi, z delom, s spolnostjo, s hrano, z nakupovanjem, ali s sodobno tehnologijo…

Psihoaktivne snovi in različna vedenja, ki vodijo v zasvojenost, imajo skupno lastnost, da v grobem povzročijo nevrološki odziv, ki aktivira sistem nagrajevanja možganov. Zato se posameznik, ki postane zasvojen, vedno znova vrača k takšnemu vedenju (oz. snovi) in si tega želi vedno več.

Odnos, ki ga ima posameznik do drog oz. drugih tveganih vedenj, ki lahko vodijo v zasvojenost, v kolikšni meri ta vplivajo nanj in na njegova dejanja, je odvisen od:

• njega samega – psiholoških oz. osebnostnih značilnosti;
• socialnega konteksta – okolja, v katerem živi, vključno z dostopnostjo do psihoaktivnih snovi oz. tveganih vedenj, in kulture, ki ga zaznamuje in oblikuje.

Aktivnosti za preprečevanje in zmanjševanje zasvojenosti morajo biti usmerjene v:

• psihoaktivne snovi;
• zagotavljanje varnega in podpornega okolja;
• splošne ukrepe za razvijanje in krepitev osebnostnih, socialnih in vedenjskih veščin posameznika;
• kakovostne in dostopne programe obravnave, zdravljenja in rehabilitacije.

Informacije o virih pomoči so dostopne na:

• SOPA
• Brezplačni svetovalni telefon za opuščanje kajenja 080 27 77 (vsak dan med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro).
• Do nadaljnjega ne potekajo brezplačna individualna svetovanja in skupinski programi za opuščanje kajenja v Zdravstveno-vzgojnih centrih oziroma Centrih za krepitev zdravja. Ta vrsta pomoči bo ponovno vzpostavljena takoj, ko bo to možno. Do takrat si lahko pomagate z navodili, ki so dostopna na naslednji povezavi.    
• Seznam primarnih in sekundarnih virov pomoči v duševni stiski in pri obvladovanju vedenjskih zasvojenosti  
• Brezplačni svetovalni telefon za psihološko podporo v času covid-19 epidemije 080 51 00 (deluje 24 ur na dan)

Razširjenosti drog na Gorenjskem v Sloveniji:

1. Razširjenost kajenja

2. Razširjenost pitja alkoholnih pijač

3. Razširjenost uporabe nedovoljenih drog